Za najmlajše: Zemeljski plin

Zemeljski plin je, prav tako kot premog in nafta, fosilno gorivo, ki je nastalo pred milijoni let. To pomeni, da ni obnovljiv vir goriva, temveč je na svetu na voljo v omejenih količinah.

Zemeljski plin je, tako kot vsa fosilna goriva, nastajal v dobi paleozoika, v karbonskem delu. To je bila doba ogljika in čas, ko je bila zemlja prekrita z močvirjem in napolnjena z velikimi drevesi, praprotjo in drugimi velikimi listnatimi rastlinami. Pred milijoni let so se sedimenti, kamnine in druge snovi v zemlji nalagale in začele kopičiti v tako imenovano šoto. Nanjo so pritiskale skale, ki so se skozi obdobja padala na sedimente. Čez veliko časa (milijoni let) so na ta način nastala fosilna goriva in tudi zemeljski plin.

Sestava

Zemeljski plin so prvič našli okoli 6.000 let pred našim štetjem na bližnjem vzhodu. Je lažji od zraka in je v glavnem sestavljen iz plina imenovan metan. Metan je preprosta kemična spojina, sestavljena iz atoma ogljika in štirih atomov vodika (CH4). Plin je zelo vnetljiv, ob stiku z ognjem lahko pride tudi do eksplozije. Zemeljski plin pogosto najdemo poleg nahajališč nafte. Zemeljski plin nima vonja in se ne more videti. Preden se ga prečrpa po plinovodu h končnim uporabnikom se mu doda vonjavo, ki spominja na vonj gnilih jajc. Če imate doma plinsko napeljavo ali plinski štedilnik, je treba biti pozoren na morebitna puščanja plina, saj je to lahko zelo nevarno.

Pridobivanje

Iskanje zemeljskega plina se začne z geologi, ki študirajo strukturo in procese Zemlje. Ko najdejo vrste kamnin, ki bi lahko vsebovale nafto ali zemeljski plin, začnejo z natančnejšimi raziskavami. Če te potrdijo nahajališča zemeljskega plina (ali nafte) se začne izdelavo vrtin v zemljo. Uporabljajo se posebni vrtalniki, ki prodrejo skozi zemljo in kamnine ter pridejo do zemeljskega plina. Ko ga dosežejo, se ta odvozi po napeljanih ceveh. Poleg metana se pri tem procesu sproščata tudi plina butan in propan (stranska proizvoda), ki se ju loči v obratu za predelavo zemeljskega plina. Ta dva plina se potem uporabljata za druge namene, propan se na primer uporablja za pečenje na plinskem žaru.

Uporaba

Zemeljski plin se, ko je predelan, steka po plinovodih do potrošnika – torej tistega, ki doma uporablja zemeljski plin. Ker je povpraševanje po zemeljskem plinu večje v zimskem času, se ta hrani v velikih podzemnih skladiščnih sistemih. Zanimivo je, da se lahko zemeljski plin ob zelo nizkih temperaturah spremeni v tekoče stanje in se ga lahko tudi hrani v tekočinski obliki.

Zemeljski plin se uporablja za proizvodnjo jekla, stekla, papirja, oblačil, opeke, elektrike ter kot bistvena surovina za številne proizvode. Nekateri izdelki, ki uporabljajo zemeljski plin kot surovino so: barve, gnojila, plastika, sredstva proti zmrzniti, barvila, fotografski film, zdravila in eksploziva. Navadni ljudje danes zemeljski plin najpogosteje uporabljajo za ogrevanje stanovanj pozimi. Zemeljski plin je namreč cenejši energent za ogrevanje doma, kot na primer električna energija ali kurilno olje. Zemeljski plin se vse bolj uporablja tudi kot pogonsko gorivo za avtomobile, saj je bistveno cenejši od bencina.

Vpliv na okolje

Od vseh treh fosilnih goriv je zemeljski plin za naš planet najmanj škodljiv. Je relativno čist in ekonomičen vir energije. Obstajajo pa določena sporna vprašanja glede proizvodnje in pridobivanja zemeljskega plina. Mnoga področja, kjer se zemeljski plin nahaja, so namreč območja neokrnjene in čiste narave. Če želimo iz teh območij pridobivati zemeljski plin bo potrebno poseči v naravno stanje tega okolja, posledica pa bo seveda onesnaženost in škodljivi vplivi na okolje in življenja divjih živali.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.