Čeprav josta še ne sodi med najbolj znane sadne vrste, vse pogosteje najde prostor na vrtovih in v manjših nasadih. Gre za zanimivo jagodičevje, ki združuje lastnosti črnega ribeza in kosmulje. Pridelovalcem je privlačna predvsem zaradi odpornosti, razmeroma preproste vzgoje in plodov, ki jih lahko uživamo sveže ali predelane.
Temni, aromatični plodovi so bogati s hranilnimi snovmi, grm brez trnov pa olajša obiranje in vzdrževanje. Prav zato je josta vse zanimivejša za ljubiteljske vrtnarje, ekološke pridelovalce in manjše kmetije, ki iščejo manj običajne, a uporabne sadne vrste.
Vzgoja joste ni posebej zahtevna
Rastlina se dobro prilagaja različnim podnebnim razmeram, prenaša nizke zimske temperature in dobro uspeva tudi v slovenskih razmerah. Najbolje se obnese na sončni do polsenčni legi ter v rodovitnih, prepustnih in dobro odcednih tleh. Grm običajno zraste do približno dveh metrov, ob redni rezi pa ostane zračen, kar ugodno vpliva na rodnost.
Velika prednost joste v primerjavi s kosmuljo je, da nima trnov, zato sta obiranje in oskrba precej lažja. Poleg tega je odpornejša proti številnim boleznim in škodljivcem, ki pogosto napadajo ribez in kosmuljo, zato je primerna tudi za pridelavo z manjšo uporabo zaščitnih sredstev.
Prve resnejše pridelke josta običajno daje dve do tri leta po sajenju, polno rodnost pa doseže po nekaj letih. Dobro razvit odrasel grm lahko ob ustrezni oskrbi rodi več kilogramov plodov na leto. Plodovi zorijo poleti, najpogosteje od konca junija do konca julija, obiranje pa lahko poteka postopno, ko dozorevajo.
Na trgu je josta še vedno razmeroma redka, kar je lahko prednost za manjše pridelovalce
Prav zaradi omejene ponudbe lahko sveži plodovi dosegajo višjo ceno kot številne bolj znane jagodičaste kulture. Okvirna tržna cena svežih plodov se giblje med 6 in 12 evri za kilogram, odvisno od sezone, načina pridelave, kakovosti in prodajne poti. Ekološko pridelani plodovi ter izdelki iz joste, kot so marmelade, sokovi in sirupi, lahko dosegajo še višjo dodano vrednost.
V Sloveniji je josta trenutno bolj razširjena kot sadika za domače vrtove in manjše nasade kot pa kot sveže sadje v večjih trgovskih verigah. To pomeni, da je lahko zanimiva predvsem za neposredno prodajo, lokalne tržnice, kmetije z dopolnilno dejavnostjo in manjše ekološke pridelovalce.
Velik potencial joste je tudi v predelavi. Iz nje lahko pripravljamo aromatične džeme, marmelade, sokove, sirupe, sadne prelive, likerje in vino izrazite barve. Zaradi posebne arome se dobro kombinira z drugim jagodičevjem, primerna pa je tudi za zamrzovanje, saj dobro ohranja kakovost.
Z zdravstvenega vidika josta spada med zelo dragocene sadne vrste
Vsebuje veliko vitamina C, antocianov in drugih antioksidantov, ki pomagajo varovati telo pred oksidativnim stresom. Bogata je tudi z vlakninami, pomembnimi za prebavo, ter minerali, kot sta kalij in železo. Zaradi nizke energijske vrednosti in visoke vsebnosti koristnih hranil je dobra izbira v uravnoteženi prehrani.
Razvoj joste je trajal več desetletij, saj križanje ribeza in kosmulje ni bilo preprosto. Žlahtnitelji so želeli ustvariti rastlino, ki bi bila odporna proti boleznim, bi imela kakovostne plodove in bi bila hkrati enostavnejša za gojenje. Danes se josta vrača kot nekoliko pozabljena, a zelo uporabna sadna vrsta, ki lahko ob pravi predstavitvi postane tudi zanimiva tržna priložnost.
Urednik portala MojPrihranek
