Državna sekretarka Tanja Bogataj odprla sejem GREEN

Gornja Radgona, 26. 3. 2015 – Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) mag. Tanja Bogataj je odprla 2. Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga – GREEN, ki do nedelje poteka istočasno s Pomladnim sejmom gradbeništva, energetike, komunale in obrti na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Na sejmu je potekala tudi 2. seja Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja, na katerem so bila članom sveta predstavljena izhodišča spremembe zakonodaje na področju dimnikarstva. Mag. Tanja Bogataj se je skupaj s predsednikom uprave Pomurskega sejma, Janezom Erjavcem in Vinsko kraljico Slovenije 2015, Sandro Vučko udeležila obreza sejemske vinske trte.

Državna sekretarka je v nagovoru ob odprtju sejma povedala, da je Slovenija bogata z naravnimi viri, ali bomo z njimi upravljali trajnostno, pa je odvisno od nas samih. »Področja okolja, narave, prostora, vode in trajnostnega upravljanja so področja, od katerih smo življenjsko odvisni tako mi, kot prihodnje generacije, in na teh področjih nismo sami, zato je pomembno, da znamo dobro sodelovati in se medsektorsko povezovati, ne samo na državni ravni, ampak tudi lokalno in regionalno. Na MOP si prizadevamo, da bi bilo v prihodnje to sodelovanje še boljše in da iz dobro napisanih dokumentov preidemo na še boljše izvajanje v praksi.« je povedala mag. Tanja Bogataj in dodala, da je sejem odlična priložnost za vladni in gospodarski sektor ter nevladne organizacije, da se srečajo, izmenjajo izkušnje ter poiščejo nove dobre prakse.

V nadaljevanju se je državna sekretarka udeležila okrogle mize MOP z naslovom »Povezovanje potencialov za prehod v zeleno gospodarstvo«, na kateri so sodelovali tudi dr. Aleksander Jevšek, predsednik Skupnosti občin Slovenije, dr. Jožica Rejec, predsednica uprave Domel Holding d. d., Erika Oblak, Ekologi brez meja, in dr. Darja Piciga, MOP. Kot vodilo za razpravo je bilo na okrogli mizi izpostavljeno ključno vprašanje, kako povezati potenciale (od človeških do naravnih in tehnoloških) in kako pametno načrtovati in izvajati projekte, da bomo preko sinergij, z lastnim znanjem in inovativnostjo zagotovili največji možen učinek teh sredstev, da bomo uveljavili tiste rešitve, ki bodo zagotavljale kakovostna delovna mesta danes, kot tudi čez eno ali dve desetletji – in to na okolju prijazen način. Po zanimivih predstavitvah in razpravi so se udeleženci strinjali, da je naša skupna nadaljnja pot zeleni, trajnostni razvoj, da imamo v Sloveniji dovolj znanja, idej in želja, hkrati pa vemo tudi, kje so še šibke točke in možnosti za izboljšavo. Državna sekretarka je izpostavila vlogo lokalnih skupnosti, saj ima vsak od deležnikov svojo vlogo. Lokalne skupnosti so pomembne predvsem pri izvajanju projektov, zato jim morajo biti omogočeni pogoji za to. Prav zato je treba skupaj poiskati prave rešitve, povezati različne medsektorske politike in podpirati dobre projekte ter ideje. V razmerah trajajoče krize finančnega in gospodarskega sistema ter ob naraščajočem pomanjkanju naravnih virov pridobiva na pomenu ekonomska paradigma ozelenjevanja gospodarstva. Okoljski izzivi prinašajo tudi slovenskemu gospodarstvu številne poslovne priložnosti, če jih bo le znalo izkoristiti, dolgoročno pa zeleno gospodarstvo predstavlja edino realno alternativo dosedanjemu netrajnostnemu modelu razvoja. Posamezni primeri dobrih praks kažejo, da ta pristop ne znižuje zgolj stroškov, temveč ponuja tudi bolj kvalitetne rešitve za bivanje. Jasen zaključek okrogle mize je bil, da moramo sodelovati pri vzpostavljanju pogojev za dobre prakse, tako da te postanejo način delovanja.

V popoldanskem času je MOP organiziral tudi okroglo mizo »Elektro mobilnost«, na kateri so sodelovali Rudi Vončina, Elektroinštitut, Benjamin Lukan, NLZOH, Marko Logonder, MOP, Teo Bunta, Socialni projekt občine Radlje ob Dravi, Željko Purgar, Svetovalec CONOT in Ivan Zadravec, SODO. Elektro mobilnost je edina dolgoročna rešitev za doseganje bolj trajnostne mobilnosti brez odpovedovanja trenutnemu življenjskemu slogu ter pomeni pomemben ukrep za reševanje okoljskih problemov v prometu v povezavi z onesnaženostjo zunanjega zraka, podnebnimi spremembami ter hrupom. Električna vozila so se v večji meri začela pojavljati na tržišču v določenih državah EU v letu 2013, v 2014 pa je dobila prodaja električnih vozil velik zagon in raste letno za 50%, predvsem v državah kjer imajo razvite sisteme spodbud, visoko okoljsko ozaveščenost ali pa vlagajo v izgradnjo polnilne infrastrukture. V Sloveniji je trenutno registriranih samo približno 120 električnih osebnih vozil, vendar pa je vrsta podjetij in posameznikov, ki uveljavljajo rešitve na področju elektro mobilnosti. Ker smo trenutno že v pričakovanju prodora cenovno dostopnih električnih vozil na slovenski trg, je smotrno nasloviti ukrepe za spodbujanje razvoja in prodaje električnih vozil.

S spleta


Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.