»Grem samo po kruh.«
Stavek, ki ga verjetno izrečemo pogosteje, kot bi si želeli.
Potem stopimo v trgovino. Mimogrede opazimo, da je najljubši gel za tuširanje v akciji. Vzamemo ga. Na polici poleg je dišeča sveča z vonjem po poletju, ki bi bila kot nalašč za dnevno sobo. Pri blagajni se spomnimo, da doma zmanjkuje čokolade. Pa še ledeni čaj, ker smo med nakupovanjem postali žejni.
Ko blagajničarka izreče znesek, za trenutek obstanemo. Skoraj 50 evrov. Za nakup, ki se je začel s kruhom.
Če se vam je to že zgodilo, niste izjema. Pravzaprav ste v zelo dobri družbi. Večina ljudi namreč ne porabi največ denarja za velike nakupe, kot so nov televizor, telefon ali dopust. Denar veliko pogosteje odteka po deset, petnajst ali dvajset evrov naenkrat. Ena kava po službi, kozmetični izdelek, ki je bil ravno znižan, majica, ki je bila »predobra priložnost«, ali dekoracija za dom, brez katere smo bili povsem zadovoljni vse do trenutka, ko smo jo zagledali na polici. Vsak posamezen nakup se zdi nepomemben. Ko jih seštejemo, pa pogosto ugotovimo, da smo v enem mesecu zapravili precej več, kot smo si predstavljali.
Prav zato je v zadnjih letih po svetu postal priljubljen 30-dnevni izziv brez nepotrebnih nakupov. Ne gre za kaznovanje ali življenje brez vsakršnih užitkov. Gre za preprost preizkus, ki vam pomaga ugotoviti, koliko denarja v resnici porabite zaradi navade, trenutnega navdušenja ali spretnega marketinga.
Zakaj kupujemo stvari, ki jih sploh ne potrebujemo?
Če ste se že kdaj zalotili, da ste odprli spletno trgovino, čeprav niste iskali prav ničesar, to ni nujno pomanjkanje samodiscipline.
Nakupovanje namreč v možganih sproži občutek nagrade. Ob pričakovanju novega izdelka se sprošča dopamin, nevrotransmiter, povezan z motivacijo in občutkom zadovoljstva. Prav zato trgovci uporabljajo odštevalnike časa, napise »Samo še danes«, »Zadnji kos« ali brezplačno dostavo nad določenim zneskom. Vse to ustvarja občutek, da moramo odločitev sprejeti takoj, sicer bomo nekaj zamudili.
Kolikokrat ste v spletno košarico dodali še en izdelek samo zato, da bi dosegli brezplačno dostavo? Verjetno večkrat, kot bi si želeli priznati.
Pravilo izziva je preprosto. Kupujte samo tisto, kar res potrebujete.
Naslednjih 30 dni kupujete le stvari, brez katerih res ne gre. Hrano, zdravila, gorivo, položnice, osnovne higienske izdelke in druge nujne življenjske potrebščine. Vse ostalo preprosto počaka. Ne za vedno. Samo za (vsaj) en mesec.
Če boste po 30 dneh še vedno prepričani, da nekaj potrebujete, si to lahko brez slabe vesti kupite. Mnogi pa med izzivom ugotovijo, da je precej stvari izgubilo svojo privlačnost že po nekaj dneh.
Prvi teden vas bo verjetno najbolj presenetil
Večina ljudi misli, da bo najtežje reči »ne« nakupom. V resnici je največje presenečenje nekaj povsem drugega. Šele takrat začnete opažati, koliko oglasov vas spremlja vsak dan. Elektronska pošta vas vabi na ekskluzivne popuste, telefon vas obvešča o novih akcijah, družbena omrežja pa vam prikazujejo izdelke, za katere še pred nekaj minutami sploh niste vedeli, da obstajajo.
In tako nenadoma ugotovite, da številni nakupi niso bili posledica potrebe, ampak dobro postavljenega oglasa.
Dajte svojim željam 48 ur časa
Obstaja zelo preprosto pravilo, ki ga priporočajo tudi številni strokovnjaki za osebne finance. Ko vas zamika nakup, si zastavite eno vprašanje: Ali si bom to želel oziroma želela tudi čez dva dni?
Namesto da izdelek takoj položite v košarico, si dajte 48 ur časa. Veliko impulzivnih želja v tem času preprosto izgubi svojo moč. Tisto, kar se danes zdi nepogrešljivo, je čez dva dni pogosto že pozabljeno.
Če pa si izdelek po dveh dneh še vedno res želite in veste, da ga boste uporabljali, obstaja precej večja verjetnost, da gre za premišljeno odločitev in ne le za trenutni impulz.
Skušnjave lahko zmanjšate že z nekaj preprostimi spremembami
Veliko lažje je preprečiti impulziven nakup, kot se mu upreti v zadnjem trenutku. Zato se odjavite od promocijskih e-poštnih sporočil, izbrišite shranjene podatke o plačilnih karticah iz spletnih trgovin in izklopite obvestila aplikacij za nakupovanje.
Morda se sliši nepomembno, vendar raziskave vedenjske psihologije kažejo, da že manjša izpostavljenost dražljajem zmanjša verjetnost impulzivnega nakupovanja. Ne zato, ker bi čez noč postali bolj disciplinirani, ampak zato, ker vas preprosto manj stvari spodbuja k nakupu.
Kaj pa, če se med izzivom pregrešite?
Marsikdo bi po enem nenačrtovanem nakupu rekel: »No, pa mi ni uspelo.« To je verjetno največja napaka.
Namen izziva ni popolnost, ampak sprememba navad. Če nekega dne kupite nekaj, česar niste načrtovali, to še ne pomeni, da je ves trud zaman. Naslednji dan preprosto nadaljujte tam, kjer ste ostali.
Ni pomembno, da 30 dni preživite brez ene same napake. Pomembno je, da začnete opažati, kako pogosto kupujete iz navade in ne iz potrebe.
Se prepoznate? Potem je ta izziv verjetno kot nalašč za vas.
Preden berete naprej, si iskreno odgovorite na naslednjih pet vprašanj.
✔️ Ste v zadnjem tednu kupili nekaj samo zato, ker je bilo znižano?
✔️ Ste v spletno košarico dodali še en izdelek zgolj zato, da bi dobili brezplačno dostavo?
✔️ Imate doma stvari, ki jih še vedno niste uporabili ali jih uporabljate bistveno manj, kot ste pričakovali?
✔️ Ste že kdaj odprli spletno trgovino ali aplikacijo za nakupovanje, čeprav niste potrebovali popolnoma ničesar?
✔️ Ste se ob pogledu na stanje na bančnem računu že vprašali: »Kam je ta mesec spet izginil ves denar?«
Če ste vsaj trikrat odgovorili z da, obstaja velika verjetnost, da ne zapravljate zaradi velikih življenjskih odločitev, ampak zaradi drobnih, vsakodnevnih nakupov. Dobra novica je, da je prav te navade tudi najlažje spremeniti. In ravno zato je 30-dnevni izziv lahko veliko učinkovitejši, kot se zdi na prvi pogled.
Koliko lahko dejansko prihranite?
Odgovor je odvisen od vaših nakupovalnih navad, vendar številke hitro postanejo zanimive.
Če za spontane nakupe vsak teden porabite približno 30 evrov, boste v enem mesecu prihranili okoli 120 evrov. Če takšni nakupi nanesejo okoli 50 evrov na teden, govorimo že o približno 200 evrih na mesec oziroma skoraj 2.400 evrih v enem letu.
To je znesek, za katerega si lahko privoščite dopust, obnovite dnevno sobo ali ustvarite lepo finančno rezervo. In vse to brez dodatnega dela ali višje plače. Razlika je le v tem, da se pred vsakim nakupom za trenutek ustavite in razmislite, ali stvar res potrebujete.
Največja sprememba se ne zgodi v denarnici
Po enem mesecu boste verjetno opazili, da je na računu ostalo nekaj več denarja. A to običajno ni tisto, kar ljudi najbolj preseneti.
Največja sprememba se zgodi v trgovini. V trenutku, ko vzamete izdelek v roke, ga pogledate, se nasmehnete in ga brez občutka, da nekaj zamujate, odložite nazaj na polico. Takrat namreč ugotovite, da ne kupujete več zato, ker je nekaj znižano, ker je ravno v akciji ali ker vam je telefon poslal obvestilo. Kupujete zato, ker stvar res potrebujete.
In to je verjetno največja vrednost tega izziva.
