Skoraj pozabljen v kotu sobe je brezžični usmerjevalnik (Wi-Fi usmerjevalnik) postal nevidno središče našega digitalnega življenja – tihi delavec, ki mu le redko namenimo pozornost, dokler internetna povezava ne odpove. Prav ta naprava pa je postala priljubljena tarča hekerjev, zato je priporočilo ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), naj usmerjevalnik redno znova zaženemo, postalo pomembno varnostno vprašanje.
Izključite to napravo čez noč in zmanjšajte račun za elektriko!
Opozorilo je sledilo po tem, ko so ameriške službe razbile globalno mrežo okuženih domačih in službenih usmerjevalnikov, ki jo je uporabljala ruska vojaško-obveščevalna enota, znana kot APT28 oziroma »Fancy Bear«. Njihova taktika ni bila usmerjena zgolj proti velikim podjetjem, temveč tudi proti običajnim uporabnikom. Njihove naprave so spreminjali v orodje za krajo gesel, prestrezanje internetnega prometa in izvajanje napadov na kritično infrastrukturo. Izklop usmerjevalnika iz električnega omrežja za od 30 sekund do ene minute tako ni zgolj trik za hitrejši internet, temveč preprost ukrep digitalne samozaščite.
Razlog, zakaj je ta korak lahko učinkovit, se skriva v načinu delovanja nekaterih vrst zlonamerne programske opreme. Številni napredni napadi temeljijo na zlonamerni programski opremi, ki se v napravo ne namesti trajno, ampak deluje izključno v njenem delovnem pomnilniku (RAM). Ta pomnilnik je začasen, njegova vsebina pa se izbriše, ko napravo izključimo iz električnega omrežja.
S ponovnim zagonom usmerjevalnika se zato lahko prekinejo aktivni zlonamerni procesi in povezava, ki jo je morebiti vzpostavil napadalec. To sicer ni trajna rešitev, saj lahko napadalci napravo znova napadejo, če je usmerjevalnik še vedno ranljiv. Ponovni zagon je tako nekakšen »gumb za premor«, ki lahko napadalca začasno odstrani iz sistema in uporabniku omogoči nekaj časa za uvedbo trajnejših varnostnih ukrepov.
Domači usmerjevalniki so privlačna tarča
Domači usmerjevalniki so postali privlačna tarča, ker predstavljajo nekakšna vhodna vrata v celoten digitalni ekosistem gospodinjstva ali pisarne. V času dela od doma je meja med zasebnim in poslovnim omrežjem postala nevarno zabrisana. Zaposleni do občutljivih poslovnih sistemov dostopajo prek domačih omrežij, ki so pogosto slabo zaščitena, redko posodobljena in še vedno uporabljajo tovarniško nastavljene uporabniške podatke, kot sta »admin« in »password«.
Če napadalci pridobijo nadzor nad takšnim usmerjevalnikom, nimajo dostopa le do osebnih naprav, pametnih gospodinjskih aparatov in zasebnih podatkov, ampak lahko potencialno pridobijo tudi dostop do poslovnega omrežja. Največja nevarnost je v tem, da lahko napadalci usmerjevalnik prevzamejo tiho in neopazno. V nasprotju z virusom na računalniku, ki lahko upočasni sistem ali prikazuje neželena sporočila, lahko okuženi usmerjevalnik navidezno še naprej deluje povsem normalno.
V ozadju pa lahko internetni promet preusmerja na zlonamerne spletne strani z namenom kraje prijavnih podatkov, beleži podatke, ki jih uporabnik vnaša, ali pa postane del večjega omrežja okuženih naprav oziroma botneta, ki se uporablja za nadaljnje napade. Eden pogostejših načinov napada je sprememba nastavitev DNS, s katero napadalci nadzorujejo, kam vas spletni brskalnik preusmeri, ko vnesete določen spletni naslov, čeprav se uporabniku na prvi pogled zdi, da je vse v redu.
Sam ponovni zagon ni dovolj
Čeprav je redno ponovno zaganjanje usmerjevalnika koristna navada, je to le prvi korak. Za boljšo zaščito je priporočljivo sprejeti še nekaj dodatnih ukrepov. Najprej je treba preveriti in posodobiti vdelano programsko opremo (firmware) usmerjevalnika. Proizvajalci redno izdajajo varnostne popravke, s katerimi odpravljajo na novo odkrite ranljivosti. Če usmerjevalnik omogoča samodejno posodabljanje, je priporočljivo to možnost vključiti.
👉 Ste vedeli, da je Google spremenil pravila? Če tega niste storili, se vaše nove fotografije ne bodo več samodejno shranjevale
Prav tako je treba čim prej spremeniti privzeto uporabniško ime in geslo za dostop do nastavitev usmerjevalnika. Seznami tovarniško nastavljenih gesel so javno dostopni na spletu, zato predstavljajo lahko tarčo za napadalce. Novo geslo naj bo dolgo, zapleteno in edinstveno. Če je ne potrebujete, je priporočljivo izključiti tudi možnost oddaljenega upravljanja. Ta funkcija omogoča dostop do nastavitev usmerjevalnika z druge lokacije prek interneta, s čimer se lahko ob neustrezni zaščiti bistveno poveča varnostno tveganje.
Urednik portala MojPrihranek