Samopostrežne blagajne v trgovinah postajajo vse pogostejša praksa, ob tem pa se odpira vprašanje varnosti in njihovega morebitnega vpliva na število tatvin. Medtem ko trgovci večinoma ne želijo razkrivati konkretnih podatkov o izgubah, nekatere družbe priznavajo, da uvedba takšnih sistemov zahteva dodatne varnostne ukrepe. Strokovnjaki hkrati opozarjajo, da so izgube pri samopostrežnih blagajnah praviloma večje kot pri klasičnih blagajnah z osebjem.
Samopostrežne blagajne so danes običajne v supermarketih, diskontih in drogerijah, vse pogosteje pa se pojavljajo tudi v trgovinah z gradbenim materialom in v modnih trgovskih verigah. Kupcem je tako na številnih prodajnih mestih na voljo izbira med klasično blagajno in samopostrežnim sistemom.
Po podatkih nemškega Inštituta za raziskovanje trgovine EHI je bilo avgusta 2025 v Nemčiji približno 38.650 samopostrežnih blagajn, kar pomeni, da je bila približno vsaka osemnajsta blagajna v maloprodaji samopostrežna. Za primerjavo: dve leti prej jih je bilo okoli 16.000 v približno 4270 trgovinah, kar kaže, da se je njihovo število v kratkem obdobju več kot podvojilo.
Raziskave kažejo, da samopostrežne blagajne uporablja skoraj dve tretjini potrošnikov. Največji delež predstavljajo mlajši od 39 let, ki kot ključno prednost navajajo hitrost in preprostost nakupa. Starejši kupci so do tega načina plačevanja bolj zadržani, najpogosteje zaradi pomanjkanja osebnega stika in strahu pred tehničnimi težavami.
Kaj pa ukrepi?
Eden novejših ukrepov so tako imenovani ponovni pregledi oziroma ponovno skeniranje izdelkov med nakupom. V teh primerih sistem začasno prekine postopek plačila, nadaljevanje pa je mogoče šele po pregledu zaposlenega. Takšna kontrola se lahko zgodi v katerem koli trenutku nakupa.
Čeprav dodatni pregledi povečujejo varnost, hkrati upočasnjujejo postopek, s čimer se deloma izgublja glavna prednost samopostrežnih blagajn – hitrost. Po ocenah inštituta EHI naj bi bilo število tatvin pri samopostrežnih blagajnah od 15 do 30 odstotkov večje kot pri klasičnih blagajnah z osebjem, v nekaterih primerih pa trgovci zaznavajo tudi do 39 odstotkov večje inventurne primanjkljaje.
Urednik portala MojPrihranek
