Slovenija dobila zeleno luč za 59 milijonov evrov vredno shemo za baterijske hranilnike

White inverter of solar cell power generation system
Foto: bancha singchai iz iStock

Evropska komisija je odobrila slovensko shemo državnih pomoči v višini 59,08 milijona evrov, namenjeno spodbujanju izgradnje novih sistemskih baterijskih hranilnikov električne energije. Z njimi želi Slovenija povečati uporabo obnovljivih virov, hkrati pa izboljšati stabilnost in zanesljivost elektroenergetskega sistema.

Po načrtih naj bi bilo s pomočjo sheme vzpostavljenih približno 370 MWh novih kapacitet za shranjevanje električne energije.

Ukrep je del prizadevanj Slovenije za prehod v gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami in je povezan z evropskim Dogovorom o čisti industriji (Clean Industrial Deal).

Za baterijske hranilnike 59 milijonov evrov

Slovenija je shemo Evropski komisiji priglasila 28. maja 2026 v skladu z okvirom državnih pomoči za Dogovor o čisti industriji oziroma CISAF.

Evropska komisija je ta okvir sprejela 25. junija 2025. Državam članicam omogoča, da do konca leta 2030 podpirajo naložbe, ki so pomembne za zeleni prehod, pri tem pa so postopki za odobritev državnih pomoči poenostavljeni.

Drone point of view of agricultural field with photovoltaic power station. There are a lot of solar panels at sunset.
Foto: Scharfsinn86 iz iStock

Slovenska shema je namenjena predvsem vzpostavitvi sistemskih baterijskih hranilnikov električne energije. Ti so pomembni zato, ker omogočajo shranjevanje elektrike v času, ko je je v omrežju dovolj, in njeno uporabo takrat, ko je povpraševanje večje.

Na ta način lahko hranilniki pomagajo pri vključevanju vse večjih količin električne energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem.

Denar iz dveh evropskih skladov

Shema bo financirana iz Sklada za pravični prehod in Sklada za modernizacijo, ki se financira iz evropskega sistema trgovanja z emisijami ETS.

Pomoč bo dodeljena v obliki neposrednih finančnih spodbud za izgradnjo novih sistemskih baterijskih hranilnikov.

Evropska komisija je pri pregledu ugotovila, da je shema potrebna, ustrezna in sorazmerna za pospeševanje prehoda v gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami. Po njeni oceni ukrep spodbuja tudi razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so pomembne za uresničevanje ciljev Dogovora o čisti industriji.

Man electrician installing solar panel system. Technician in helmet and gloves making electrical wiring inverter and electric box. Concept of alternative and renewable energy.
Foto: anatoliy_gleb iz iStock

Kateri projekti bodo dobili sredstva?

Po shemi bodo financirani projekti, ki so bili izbrani na podlagi kriterijev javnega poziva za izbor projektnih predlogov za uvrstitev na indikativni seznam naložb za sofinanciranje iz Sklada za modernizacijo v obdobju 2026–2030.

Javni poziv je bil objavljen 18. avgusta 2025 in je predstavljal prvo fazo dvofaznega postopka dodeljevanja sredstev.

Druga faza je namenjena projektom, ki so bili izbrani v prvi fazi. Ti morajo predložiti potrebno dokumentacijo za sofinanciranje, pri čemer postopki potekajo ločeno za sredstva iz Sklada za pravični prehod in Sklada za modernizacijo.

Nova shema tako odpira pot za pomembne naložbe v hranjenje električne energije. 370 MWh novih zmogljivosti naj bi pomagalo pri stabilnejšem delovanju omrežja, večjem vključevanju obnovljivih virov in postopnem prehodu Slovenije v nizkoogljično oziroma brezogljično gospodarstvo.

Žiga Kastelic

SEO urednik

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Nastavitve piškotkov
logo MojPrihranek

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.