Minimalna plača v letu 2026 za 16 odstotkov višja.
Minimalna plača bo v letu 2026 določena pri 1482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani, je po seji vlade v Podčetrtku sporočil minister za delo Luka Mesec. Ocenjuje, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne. S tem se strinjajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Nasprotno so prepričani delodajalci. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo, da je brez davčnih razbremenitev tak dvig preveliko breme za malo gospodarstvo, V Gospodarski zbornici Slovenije pa, da gre za nevarno predvolilno potezo, s katero je vlada za svoje politične interese žrtvovala gospodarstvo. V Združenju delodajalcev Slovenije so zapisali, da gre za še en nepremišljen poseg, s katerim sta minister za delo in vlada zabila žebelj v krsto gospodarstva.
Združenje delodajalcev: Z dvigom minimalne plače zabili žebelj v krsto gospodarstva
Dvig minimalne plače bo imel posledice tudi v javnem sektorju. V plačnem sistemu, ki se je začel uveljavljati pred letom dni, namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne. Določitev minimalne plače v višini 1482 evrov bruto tako posledično pomeni, da bodo najnižje uvrščeni javni uslužbenci po novem v sedmem plačnem razredu. Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal, da bo ministrstvo te dni poslalo dopis vsem proračunskim uporabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. Resorji bodo morali ta sredstva najti znotraj svojih proračunov, o rebalansu proračuna namreč ne razmišljajo, je pojasnil.
TZS: Dvig minimalne plače na 1000 evrov pomeni višje cene blaga in storitev
Dvig minimalne plače na 1000 evrov neto bo po opozorilih Trgovinske zbornice Slovenije prinesel več negativnih kot pozitivnih učinkov za trgovino in širše gospodarstvo. Opozarjajo, da bodo podjetjem skokovito zrasli stroški dela, konkurenčnost se bo poslabšala, pritisk na cene pa bo vodil v višjo inflacijo – kar bo na koncu prizadelo prav gospodinjstva z nižjimi dohodki.
V zbornici dodajajo, da ministrova ocena o relativno manjšem dvigu stroška za delodajalca ni povsem natančna, saj se bo ta že marca znova povečal zaradi uskladitve minimalne osnove za prispevke. Predsednica Mariča Lah poudarja, da podjetja nimajo več rezerv, zato se bo dvig skoraj v celoti prelil v višje cene blaga in storitev. Kot boljšo rešitev vidijo razbremenitev stroškov dela, ob kateri bi lahko minimalno plačo kljub temu dvignili.
Zbornica še opozarja na tveganje inflacijske spirale, posebej v agroživilski verigi, ter na dodatno slabšanje konkurenčnosti, odliv kupne moči v tujino, morebitno selitev podjetij, manj novih zaposlitev in pospešeno avtomatizacijo.
V ZSSS pozdravljajo dvig minimalne plače nad prag revščine
V ZSSS pozdravljajo dvig minimalne plače nad prag revščine. Predsednik Andrej Zorko pravi, da gre za pravo pot, a sindikati bi podprli tudi še višji dvig, ker ne želijo, da se razmerje med minimalno plačo in minimalnimi življenjskimi stroški zniža z 32 na 26 odstotkov. Opozarja, da so se od leta 2022 močno podražile osnovne življenjske potrebščine, zato pričakujejo tudi dvig drugih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da ne pride do plačne kompresije. Hkrati želijo, da se zaradi tega ne podražijo javne storitve in da se družinam ne povečajo stroški za osnovne potrebe. Po Zorkovih besedah je minimalna plača predvsem politična odločitev države, zato je ključen realen izračun minimalnih življenjskih stroškov.
Urednik portala MojPrihranek
