Če delate v državni upravi in del tedna preživite v domači pisarni, bi lahko predlagana sprememba vplivala na več kot le kraj, od koder delate. Več prihodov v pisarno lahko pomeni več časa na poti, drugačna povračila stroškov in konec nadomestila, povezanega z delom od doma. Med vladnimi gradivi je namreč predlog, po katerem bi prenehale veljati usmeritve za hibridno delo iz leta 2022. Toda pozor: to še ne pomeni, da se delo od doma ukinja.
Predlog sklepa o opravljanju dela na domu v državni upravi je bil 15. septembra 2026 objavljen med vladnimi gradivi v obravnavi. Pomembna podrobnost: gre za predlog oziroma osnutek odločitve, ne za že sprejeto odločitev vlade.
Kaj bi se spremenilo?
Vlada je avgusta 2022 sprejela Usmeritve za hibridni način dela v državni upravi. Z njimi je priporočila model 1 + 2 + 2: en dan dela na domu, dva dni v prostorih delodajalca, preostala dva dneva pa doma ali pri delodajalcu glede na potrebe delovnega procesa in dogovor z nadrejenim.
Če bo aktualni predlog sprejet, bi te usmeritve prenehale veljati. Toda niti zdaj delo od doma ni avtomatična pravica javnega uslužbenca. Vlada je že ob sprejetju usmeritev zapisala, da niso pravno zavezujoč akt, ampak priporočilo za izvajanje hibridnega načina dela.
Kaj bi to lahko pomenilo za vašo denarnico?
Tu postane zgodba zanimiva tudi z vidika osebnih financ. Po usmeritvah iz leta 2022 je javnemu uslužbencu za dan dela na domu pripadalo nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini dveh evrov na dan, če je bilo tako ustrezno določeno v pogodbi o zaposlitvi.
Če bi moral zaposleni po spremembi pogosteje prihajati na delovno mesto, bi bilo dni s tem nadomestilom manj, hkrati pa bi bilo več poti v službo. Kako bi se to poznalo pri povračilu stroškov prevoza, je odvisno od konkretne ureditve posameznega zaposlenega.
Zato ni mogoče preprosto trditi, koliko bi s spremembo pridobil ali izgubil posameznik oziroma država. Za nekoga, ki redno dela od doma, pa bi več dni v pisarni lahko pomenilo drugačen mesečni izračun stroškov, predvsem pa več časa, porabljenega za pot na delo.
Torej dela od doma ne bo več?
Ne. Vsaj na podlagi trenutno objavljenega predloga tega ni mogoče trditi. Delo na domu ureja tudi Zakon o delovnih razmerjih. Kot pojasnjuje tudi državni portal SPOT, se lahko delavec in delodajalec dogovorita, da bo delavec celoten ali le del delovnega časa opravljal delo na domu.
Morebitno prenehanje usmeritev iz leta 2022 torej ni enako splošni prepovedi dela od doma. Izginilo pa bi skupno vladno priporočilo za hibridni način dela, ki je organom državne uprave zadnja štiri leta dajalo okvir za njegovo izvajanje. Kaj bi to v praksi pomenilo za posameznega javnega uslužbenca, bo zato odvisno tudi od ureditve pri njegovem delodajalcu.
Za zdaj je ključna ena beseda: predlog
Če delate v državni upravi, torej še ne pomeni, da boste odslej morali vsak dan v pisarno. Predlog je trenutno med vladnimi gradivi v obravnavi. Na uradni spletni strani vlade ob tem opozarjajo, da gre pri teh gradivih za osnutke odločitev, ki niso nujno sprejeti v objavljeni obliki.
Če bo predlog sprejet, pa bi prenehale veljati usmeritve, s katerimi je država od leta 2022 priporočala hibridni način dela. Za tiste, ki danes del tedna delajo od doma, zato ne bo pomembno le, koliko dni bodo po novem preživeli v pisarni, ampak tudi kaj bo sprememba pomenila za njihov čas in mesečne stroške.