Evropska unija je sprejela odločitev o popolni prepovedi prisotnosti nevarne kemikalije bisfenol A (BPA) v embalaži za živila, ki se bo uvajala postopoma. Potem ko je bil BPA že prepovedan v otroških stekleničkah in termalnem papirju, denimo pri blagajniških računih, naj bi nova ureditev preprečila, da bi bisfenol A prek hrane prehajal v človeški organizem. Po napovedih se po izteku prehodnega obdobja, od julija 2026 naprej, na trgu EU ne bo več smela prodajati embalaža za živila, izdelana z uporabo BPA ali podobnih bisfenolov. Ta kemikalija predstavlja tveganje za imunski in hormonski sistem, znanstvene študije pa jo povezujejo z astmo, avtoimunskimi boleznimi, sladkorno boleznijo, neplodnostjo in nekaterimi vrstami raka, piše DW.
Prepoved Evropske unije se ne nanaša le na embalažo za enkratno uporabo, temveč tudi na predmete za večkratno uporabo …
Bisfenol A je industrijska kemikalija, ki se že desetletja uporablja za proizvodnjo trde in prozorne plastike, znane kot polikarbonat, ter epoksidnih smol. Te smole najdemo na primer v notranjem sloju konzerv za hrano ali pločevink za pijače, kjer preprečujejo rjavenje pločevine in prehajanje kovin v živila. Poleg konzerv in pločevink je BPA mogoče najti tudi v plastičnih folijah, tiskarskih barvah in lepilih. Po podatkih okoljske organizacije BUND se samo v Nemčiji na trg vsako leto da približno 410.000 ton te snovi, kar kaže na njeno zelo razširjeno uporabo.
Prepoved Evropske unije se ne nanaša le na embalažo za enkratno uporabo, temveč tudi na predmete za večkratno uporabo, kot so steklenice za vodo, škatle za malico in plastični kuhinjski pripomočki. Težava nastane, kadar se kemikalije, kot je BPA, uporabljajo v embalaži ali posodah za živila, saj lahko majhne količine prehajajo v hrano in pijačo ter tako pridejo v človeški organizem. Nova, strožja ureditev zajema tudi druge nevarne bisfenole, kot sta bisfenol S (BPS) in bisfenol F (BPF), da bi se izognili zamenjavi ene škodljive snovi z drugo, saj tudi te alternative kažejo podobna zdravstvena tveganja.
Odločitev o prepovedi je sledila znanstvenemu mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz leta 2023, v katerem je agencija ugotovila, da izpostavljenost BPA prek prehrane predstavlja zdravstveno tveganje za potrošnike vseh starostnih skupin. EFSA je takrat dopustni dnevni vnos v primerjavi z ravnjo iz leta 2015 znižala za kar 20.000-krat, kar je bil eden ključnih razlogov za novo ureditev. BPA škodljivo vpliva predvsem na hormonski sistem, saj velja za motilec hormonskega sistema. To pomeni, da lahko ovira delovanje hormonov, vpliva na plodnost moških in žensk, potencialno moti puberteto ter je povezan z nastankom hormonsko odvisnih rakov. Njegovo delovanje, podobno ženskemu spolnemu hormonu estrogenu, je znano že skoraj sto let, še iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so ga preizkušali kot umetni estrogen.
Kako razširjena je izpostavljenost, kažejo tudi podatki evropskih raziskav. V študiji Evropske agencije za okolje (EEA), izvedeni v enajstih evropskih državah, so bisfenol A odkrili v urinu pri 92 odstotkih sodelujočih. Novejša študija iste agencije pa je pokazala, da je bilo 100 odstotkov preiskovancev izpostavljenih ravnem BPA nad varnostnimi mejami. Podobne rezultate so zabeležili tudi v ZDA, kjer je nacionalna zdravstvena raziskava že leta 2004 pokazala prisotnost BPA v urinu pri 93 odstotkih sodelujočih. V telo kemikalija prihaja predvsem prek embalaže in posod za živila ter pijačo, nosečnice pa jo lahko prek posteljice prenesejo na plod, kar predstavlja posebno tveganje za nerojene otroke. Čeprav so bisfenoli prisotni tudi v zraku, prahu in vodi, prehrana velja za glavni vir izpostavljenosti.
Ste že seznanjeni z najnovejšimi smernicami?
Najnovejša prepoved uporabe BPA v embalaži in posodah za živila v EU je najstrožja na svetu, vendar vključuje nekatere izjeme in dodatna prehodna obdobja, da se lahko industrija prilagodi. Hrana, ki je že zapakirana v embalažo z BPA, se bo denimo lahko prodajala do porabe zalog, tudi zato, da bi preprečili nepotrebno zavrženo hrano. Kjer še ni ustreznih in varnih alternativ za BPA, so predvideni daljši prehodni roki. To velja za konzerve s kislimi živili, kot so ribe, sadje in zelenjava, ki bodo smele imeti premaz z BPA do leta 2028. Razlog je v tem, da lahko kislina iz hrane načne pločevino, zato je premaz potreben za preprečevanje prehajanja kovin v vsebino konzerve.
Čeprav v Evropski uniji ni obvezno označevati premazov z BPA na izdelkih, se lahko potrošniki z nekaj ukrepi zaščitijo sami. Priporočljivo je izogibanje živilom iz konzerv in uporaba steklenih posod. Namesto plastičnih kuhinjskih pripomočkov je bolje uporabljati les, steklo ali nerjaveče jeklo. Pomembno je tudi, da hrane v plastičnih posodah ne pogrevamo v mikrovalovni pečici. Pri nakupu plastičnih izdelkov je smiselno iskati oznako »brez bisfenolov« oziroma »Bisphenol-free«, saj oznaka »brez BPA« ni nujno zadostno zagotovilo. Izdelek namreč lahko vsebuje druge vrste bisfenolov, ki imajo podobna tveganja za zdravje. Tudi pri kampiranju hrane ni priporočljivo pogrevati neposredno v konzervah, vodo iz pipe pa je praviloma varneje piti hladno, kar pomaga zmanjšati tudi tveganje za vnos težkih kovin, ki se lahko sproščajo iz starih cevi.
Urednik portala MojPrihranek
