Plačna reforma v javnem sektorju predvideva postopno zviševanje plač v šestih obrokih do januarja 2028. Prvi trije dvigi so bili že izvedeni, glede preostalih pa je premier Janez Janša opozoril na stanje javnih financ. Dejal je, da jih slovenske finance ob sedanji produktivnosti in enakem številu zaposlenih ne prenesejo. Reforma je bila sicer dogovorjena med vlado in sindikati, naslednji dvigi pa so del že sprejetega sistema, piše RTV Slovenija.
Ali to pomeni, da bi lahko vlada posegla tudi v naslednji predvideni dvig plač, za zdaj ni jasno. Ministrstvo za finance Janševe izjave ni želelo dodatno komentirati. Finančni minister Andrej Šircelj je sicer že ob svoji predstavitvi opozarjal, da bo zaradi naraščanja izdatkov za plače potreben razmislek, hkrati pa zagotavljal, da vlada ne načrtuje novega zakona za uravnoteženje javnih financ po vzoru ZUJF-a iz leta 2012.
Sindikati opozarjajo, da je bil dogovor o plačni reformi že sklenjen. Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam je poudaril, da je način izvedbe reforme eden od elementov dogovora, zato bi bilo po njegovem mnenju primerno, da se vlada o morebitnih težavah najprej pogovori s socialnimi partnerji.
Janša napoveduje prestrukturiranje javnega sektorja
Janša je vprašanje plač povezal tudi s številom zaposlenih v javnem sektorju. Ob odprtju MOS-a v Celju je povedal, da je število zaposlenih od osamosvojitve naraslo s približno 126.000 na okoli 196.000 leta 2025. Po njegovih besedah je bila rast na nekaterih področjih, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, potrebna, medtem ko v administraciji podobnega povečanja potreb ni bilo.
Premier zato napoveduje postopno prestrukturiranje, v okviru katerega bi se lahko približno 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja preusmerilo v gospodarstvo. Poudaril je, da naj ne bi šlo za množična odpuščanja, temveč za naravni odliv, prehajanje zaposlenih in postopne spremembe.
Pomemben del načrta naj bi bilo tudi zmanjšanje birokratskih bremen. Janša meni, da je treba postopke najprej poenostaviti in jih nato digitalizirati, pri čemer naj bi nove tehnologije in umetna inteligenca omogočile hitrejše delo brez dodatnega povečevanja administracije. Vlada želi spremembe povezati tudi s prilagajanjem izobraževalnega sistema potrebam trga dela ter z večjim poudarkom na vseživljenjskem učenju.
Urednik portala MojPrihranek