Kaj se zgodi z denarjem na bančnem računu, ko njegov imetnik umre? Ali ga lahko dvignejo otroci, zakonec ali oseba, ki je imela pooblastilo za račun? V Sloveniji so pravila jasna: banka po prejemu uradnega dokazila o smrti račun blokira, dediči pa lahko do denarja praviloma dostopajo šele na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Postopek lahko traja več tednov ali mesecev, odvisno od zapletenosti zapuščinske zadeve.
Smrt bližnjega poleg čustvene stiske pogosto prinese tudi številna administrativna vprašanja. Eno najpogostejših je povezano z denarjem, ki ga je pokojnik imel na bančnem računu. Čeprav so lahko svojci prepričani, da jim denar pripada, do njega ne morejo dostopati brez ustreznega postopka. Banke morajo namreč upoštevati pravila dedovanja in zagotoviti, da se sredstva izplačajo upravičenim osebam.
Kaj se zgodi z bančnim računom po smrti?
Ko banka prejme uradno dokazilo o smrti imetnika računa, prepreči nadaljnje razpolaganje z njegovimi sredstvi. Račun ostane blokiran do zaključka ustreznega dednega postopka. To pomeni, da svojci praviloma ne morejo dvigovati denarja, opravljati nakazil ali uporabljati pokojnikove bančne kartice, čeprav poznajo njeno številko PIN. Pomembno je vedeti, da s smrtjo imetnika računa prenehajo tudi pooblastila za razpolaganje z njegovim denarjem. Če je imel denimo pokojnikov sin pooblastilo za uporabo očetovega računa, to še ne pomeni, da lahko po očetovi smrti nadaljuje dvigovanje denarja. Enako velja za zakonca oziroma drugega družinskega člana, ki je imel pooblastilo za pokojnikov osebni račun. Banka NLB na svoji spletni strani pojasnjuje, da račun ob predložitvi uradnega dokumenta o smrti blokira, zapre pa ga šele po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Ali lahko svojci dvignejo denar za pogreb?
To je eno najpogostejših vprašanj, saj lahko pogrebni stroški nastanejo še pred zaključkom zapuščinskega postopka. Po pojasnilih državnega portala eUprava je izplačilo denarja brez zaključene zapuščinske razprave mogoče le izjemoma, za pogrebne stroške. To ne pomeni, da lahko svojci samodejno dvignejo poljuben znesek z računa pokojnika.
Možnost takšnega izplačila in zahtevana dokazila je treba preveriti neposredno pri banki. Ta lahko zahteva račun oziroma drugo ustrezno dokumentacijo, povezano s pogrebnimi stroški. Svojcem zato odsvetujejo, da bi po smrti imetnika računa samovoljno dvigovali denar z njegovo kartico, četudi nameravajo sredstva uporabiti za plačilo pogreba.
Kdo je upravičen do denarja pokojnika?
Denar na računu je del pokojnikove zapuščine. Kdo ga bo podedoval, določajo pravila Zakona o dedovanju oziroma veljavna oporoka. Če pokojnik ni zapustil oporoke, se dedovanje praviloma izvede po zakonitih dednih redih.
V prvem dednem redu dedujejo pokojnikovi otroci in zakonec, praviloma po enakih deležih. Če je imel pokojnik denimo ženo in dva otroka, vsak praviloma podeduje tretjino zapuščine.
V drugem dednem redu pridejo na vrsto pokojnikovi starši in zakonec, kadar pokojnik nima potomcev. Če sta oba starša živa, praviloma zakonec podeduje polovico zapuščine, starša pa vsak četrtino.
V tretjem dednem redu dedujejo pokojnikovi stari starši oziroma njihovi potomci, če ni dedičev iz prejšnjih dednih redov.
Pri tem je treba upoštevati, da lahko na dedovanje vplivajo tudi oporoka, vstopna pravica potomcev, zunajzakonska skupnost in druge zakonsko določene okoliščine.
Kaj pa, če je pokojnik napisal oporoko?
Pokojnik lahko z oporoko določi, komu želi zapustiti svoje premoženje, vključno z denarjem na bančnih računih. Vendar njegova odločitev ni vedno neomejena. Slovenska zakonodaja namreč pozna nujni delež, ki določenim upravičenim dedičem zagotavlja del zapuščine, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Med nujne dediče spadajo zlasti pokojnikovi potomci, zakonec in starši, če bi bili po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. Za posamezne druge sorodnike veljajo dodatni pogoji. Nujni delež potomcev in zakonca znaša polovico njihovega zakonitega dednega deleža, pri drugih nujnih dedičih pa praviloma tretjino. Pravico do nujnega deleža je treba ustrezno uveljavljati.
Kdo vodi zapuščinski postopek v Sloveniji?
Zapuščinski postopek v Sloveniji vodi pristojno okrajno sodišče. Postopek se praviloma začne po uradni dolžnosti, ko sodišče prejme smrtovnico. Sodišče ugotovi, katero premoženje je pokojnik zapustil, kdo so njegovi dediči in kakšni so njihovi dedni deleži. Če je potrebno, opravi tudi poizvedbe o denarnih sredstvih pri bankah. Po zaključku postopka izda sklep o dedovanju. Ko ta postane pravnomočen, ga lahko dediči uporabijo za ureditev izplačila podedovanega denarja.
Kaj storiti, če dediči ne vedo, pri kateri banki je imel pokojnik račun?
Lahko se zgodi, da pokojnik za časa življenja družinskim članom ni povedal, pri katerih bankah ima odprte račune ali sklenjena varčevanja. V takšnih primerih lahko dediči o tem obvestijo zapuščinsko sodišče in predlagajo poizvedbe pri bankah. Združenje bank Slovenije pojasnjuje, da lahko svojci sodišču predložijo podatke o znanih računih pokojnika oziroma predlagajo, naj sodišče opravi poizvedbe pri posameznih bankah ali širše. Če se šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju odkrijejo dodatna denarna sredstva, je treba o njih obvestiti pristojno sodišče. To lahko izda dodaten sklep o dedovanju, ki omogoča razdelitev naknadno najdenega premoženja.
Kako dolgo traja postopek in kdaj dediči dobijo denar?
Trajanje zapuščinskega postopka je odvisno od številnih dejavnikov. Pomembno je predvsem, koliko je dedičev, ali je pokojnik zapustil oporoko in ali med dediči obstajajo nesoglasja. V enostavnejših primerih je lahko postopek zaključen razmeroma hitro, pri zapletenejših zapuščinah ali sporih pa se lahko precej podaljša.
Banka sredstva izplača po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju in izpolnitvi potrebnih formalnosti. Način in hitrost izvedbe sta odvisna tudi od posamezne banke. Pomembno je vedeti, da dediči ne podedujejo samo premoženja, temveč lahko odgovarjajo tudi za pokojnikove dolgove, vendar praviloma največ do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Čeprav je urejanje bančnih računov po smrti bližnjega lahko dodatno breme, poznavanje postopka pomaga preprečiti zaplete. Najpomembnejše je, da svojci pravočasno obvestijo banko, ne uporabljajo pokojnikovih bančnih kartic in denarna sredstva urejajo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Urednik portala MojPrihranek