Poleti je poraba 6,5 litra, pozimi pa številka na potovalnem računalniku vztrajno leze navzgor. Sedem, 7.2, morda še več. Je za vse kriv mraz?
Ne. Pozimi se pogosto sešteje več majhnih »požiralcev« goriva: hladen motor, kratke vožnje, pnevmatike, prenizek tlak in dodatni porabniki energije. Eden od njih pa vas lahko stane približno dva dodatna litra goriva na vsakih 1.000 kilometrov.
In preverite ga lahko v nekaj minutah.
Najprej poglejte pnevmatike. Ne katere, ampak koliko so napolnjene
To je verjetno najbolj uporaben podatek celotnega članka.
AMZS je pri preverjanju vpliva tlaka v pnevmatikah ugotovil, da lahko že 0,4 bara prenizek tlak pomeni približno 0,2 litra večjo porabo goriva na 100 kilometrov. Na 1.000 kilometrih sta to približno dva dodatna litra goriva.
Razlog je kotalni upor. Premalo napolnjena pnevmatika se bolj deformira in za kotaljenje potrebuje več energije. Tudi slovenski državni priročnik o varčnosti porabe goriva opozarja, da lahko premalo napolnjene pnevmatike povečajo porabo goriva do 4 odstotke, zato priporoča preverjanje tlaka vsak mesec.
Tri kilometre do službe? Tu se skriva drugi odgovor
Pozimi se pogosto vozimo ravno takrat, ko je motor najmanj učinkovit: nekaj kilometrov do šole, trgovine ali službe, nato avtomobil ugasnemo.
Agencija za varnost prometa opozarja, da je poraba goriva največja, ko je motor še hladen, zato posebej odsvetuje uporabo avtomobila za kratke poti. Če je večina vaših zimskih poti zelo kratkih, zato višja povprečna poraba ni nič nenavadnega. Motor velik del poti sploh ne deluje v pogojih, v katerih je najbolj učinkovit.
So potem krive zimske gume? Ne tako hitro
Zimske pnevmatike imajo drugačno gumeno zmes in profil, toda trditev »zimske gume vedno pomenijo X odstotkov večjo porabo« bi bila preveč poenostavljena. Pomemben je predvsem kotalni upor konkretne pnevmatike.
Kako velika je lahko razlika? V AMZS testu zimskih pnevmatik je bila razlika med najbolj in najmanj varčno pnevmatiko približno 5 odstotkov oziroma okoli 0,3 litra goriva na 100 kilometrov. To pomeni nekaj precej zanimivega: za porabo ni pomembno samo, ali vozite z letnimi ali zimskimi pnevmatikami. Pomembno je tudi, katere zimske pnevmatike imate.
Pri nakupu lahko zato pogledate tudi EU oznako pnevmatike. AMZS pojasnjuje, da je poraba goriva povezana s kotalnim uporom, ta podatek pa je naveden tudi na EU oznaki pnevmatike.
Ogrevanje sedežev, stekla, ogledal … tudi to ni zastonj
Pozimi uporabljamo več električnih porabnikov. Gretje zadnjega stekla, sedežev in druge električne naprave potrebujejo energijo, ki jo mora avtomobil nekje dobiti. AVP zato svetuje, da električne porabnike uporabljamo, kadar jih potrebujemo, nato pa jih izključimo.
Seveda to ne pomeni, da zaradi prihranka vozite z zarošenim vetrobranskim steklom ali brez potrebnega ogrevanja. Dobra vidljivost in varnost imata vedno prednost.
Koliko več torej avtomobil porabi pozimi?
Tu je morda najbolj pošten odgovor: ene številke ni.
Ne obstaja odstotek, ki bi veljal za vsak avtomobil in vsako zimo. Razlika je odvisna od temperature, dolžine voženj, motorja, pnevmatik, tlaka v njih, načina vožnje in uporabe dodatnih porabnikov. Zato namesto ugibanja naredite majhen zimski pregled.
Če vam poraba naraste, najprej preverite tlak v pnevmatikah. Nato poglejte, ali pozimi opravite veliko zelo kratkih voženj. Če kupujete nove pnevmatike, preverite tudi njihov kotalni upor.
In zapomnite si številko 0,4 bara. Tako majhno odstopanje v tlaku je po meritvah AMZS dovolj, da lahko avtomobil porabi približno dva dodatna litra goriva na vsakih 1.000 kilometrov.
Morda torej za višjo zimsko porabo ni kriv samo mraz. Odgovor se lahko skriva nekaj centimetrov nad asfaltom.