
Doma vestno ugašate luči, izklapljate naprave in pazite na porabo elektrike. Potem pa vsak mesec plačate še elektriko, na katero nimate skoraj nobenega neposrednega vpliva. Skriva se na položnici upravnika, med stroški dvigala, razsvetljave in drugih skupnih naprav. In čeprav se posamezni zneski morda ne zdijo veliki, lahko na ravni celotnega bloka pomenijo precejšen strošek. Ste kdaj preverili, kaj pravzaprav plačujete?
Položnica upravnika ni ravno čtivo, ob katerem bi si zvečer skuhali čaj in se udobno namestili na kavč. Večina pogleda končni znesek, nekoliko zavzdihne in plača. Toda med številnimi postavkami se lahko skrivajo tudi stroški, ki bi jih bilo mogoče zmanjšati.
Dvigala, luči na hodnikih, garažna vrata, prezračevalni sistemi in črpalke potrebujejo elektriko ne glede na to, ali ste doma ali na dopustu. In vse to nekdo plača. Pravzaprav vsi stanovalci.
Živite v pritličju in ne uporabljate dvigala? Plačujete ga lahko vseeno.
Morda se sliši krivično, a dejstvo, da dvigala ne uporabljate, vas praviloma ne oprosti plačevanja elektrike za njegovo delovanje. Slovenski Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa, da se stroški skupne porabe elektrike, denimo za dvigala in razsvetljavo hodnikov, delijo glede na število uporabnikov posameznih stanovanj.
Pri elektriki za določene skupne tehnične naprave, kot so črpalke in oprema kotlovnic, pa se uporabljajo druga merila, povezana s površino. Zato ni vseeno, kaj upravnik uvrsti pod posamezno postavko in kako jo obračuna. Če na položnici piše zgolj »skupna elektrika«, je povsem upravičeno vprašati, kaj ta znesek vključuje.

Luči gorijo tudi takrat, ko ni nikogar. Koliko to stane?
Predstavljajte si blok, v katerem deset starejših 60-vatnih svetilk vsak dan gori po 12 ur. V enem letu skupaj porabijo približno 2.628 kilovatnih ur elektrike.
Če jih nadomestimo z ustreznimi 10-vatnimi LED-svetilkami, se letna poraba zmanjša na približno 438 kilovatnih ur.
Razlika? Kar 2.190 kilovatnih ur na leto. Pri zgolj informativni ceni 0,20 evra za kilovatno uro bi to pomenilo približno 438 evrov letnega prihranka pri porabljeni električni energiji. In govorimo samo o desetih svetilkah, ne o celotni stavbi.
Seveda je dejanski prihranek odvisen od cene elektrike, obratovalnih ur in stroškov zamenjave. Toda primer lepo pokaže, zakaj se splača pogledati tudi za vrata lastnega stanovanja.
Ponekod bi lahko dodatno pomagali senzorji gibanja, časovno krmiljenje razsvetljave ali boljše nastavitve prezračevanja. Pri tem je treba upoštevati varnostne zahteve in dejanske potrebe stavbe.
Kaj lahko storite, če se vam zdi račun previsok?
Za začetek primerjajte obračune zadnjih nekaj mesecev. Se je strošek skupne elektrike nenadoma povečal? Je bila vgrajena nova naprava? Se je spremenila cena ali poraba?
Od upravnika zahtevajte pojasnilo obračuna in vpogled v ustrezne račune oziroma podatke o porabi. Kot pojasnjujejo na portalu GOV.SI, mora upravnik skrbeti za obratovanje skupnih delov stavbe, razdelitev stroškov ter mesečne in letne obračune.
Etažni lastniki lahko predlagajo tudi energetske izboljšave. Za posle rednega upravljanja praviloma zadostuje soglasje lastnikov z več kot polovico solastniških deležev, za zahtevnejše posege pa so lahko potrebna drugačna soglasja. Pred večjo naložbo je seveda smiselno pridobiti oceno stroškov in pričakovanih prihrankov.

Pri varčevanju z elektriko običajno najprej pomislimo na hladilnik, pralni stroj ali televizor. Toda v bloku se del porabe skriva tudi zunaj stanovanja.
In čeprav se zaradi nekaj evrov na položnici morda ne bomo prepirali s sosedi, je vprašanje, ali stavba po nepotrebnem porablja elektriko, povsem na mestu. Navsezadnje gre za skupno porabo. In za denar, ki ga vsak mesec prispevamo vsi.