Ko načrtujemo novogradnjo ali prenavljamo stanovanje, se največkrat osredotočamo na videz. Izbiramo materiale, barve, pohištvo in si predstavljamo, kako bo naš novi dom videti na koncu. Veliko težje pa si predstavljamo, kako bo v njem dejansko živeti. Je med kuhinjskim otokom in pultom dovolj prostora za udobno odpiranje predalov? Bomo lahko brez težav vstali od jedilne mize? Bo mizica v dnevni sobi dovolj blizu kavča, da bomo nanjo odložili skodelico? Takšne podrobnosti na načrtu pogosto niso očitne, po vselitvi pa hitro postanejo problem. Dobra novica je, da pri načrtovanju doma ni treba vsega izumljati na novo. Obstajajo univerzalne mere, ki delujejo v vsakem domu. V nadaljevanju smo zbrali najpomembnejše mere, ki jih je smiselno upoštevati že pri načrtovanju tlorisa in izbiri pohištva.
Uravnotežen bivalni prostor
Če želite ustvariti uravnotežen prostor, izhajajte iz pravila tretjin. To pomeni, da mora biti razmerje dveh kosov pohištva, ki se nahajata drug nad/pred drugim 2:3. V praksi je to lahko ogledalo nad komodo, katerega širina je dve tretjini širine komode. Ali televizijski zaslon nad TV omarico v enakem razmerju. Pravilo velja tudi za podolgovato mizico pred kavčem – ne le, da bo taka postavitev vizualno privlačna, poskrbi tudi za funkcionalnost pri sedanju na kavč in uporabi mizice.
Pri izbiri mizice in kavča ali sedežne garniture si želite, da je višina mizice približno enaka višini sedala. Lahko pride do rahlega odstopanja (2,5 do 5 cm je še v redu), preferenčno tako, da je mizica nižja (če gre za majhne razlike, je lahko tudi mizica višja). Vseeno naj razlika ne bo večja od petih centimetrov. Predvsem če mizico za filmski večer redno spremenite v naslonjalo za noge, večja razlika ne bo več praktična. Med robom kavča oziroma sedežne garniture in mizico načrtujte 30 do 45 cm prostora. Ta razdalja poskrbi, da je med sedenjem dovolj prostora za noge in se brez težav usedete ter vstanete, obenem pa omogoča uporabo mizice.
Popolna jedilnica
Pri jedilnici veliko ljudi izbere ogromno jedilno mizo za vsak slučaj, če bodo kdaj povabili večjo družbo. S tem pa postane vsakdanja uporaba neudobna, saj prostor takega razkošja ne omogoča. Pri jedilnici je torej ključno, da je med steno in robom jedilne mize dovolj prostora, in sicer 91 do 107 cm. Če je odmik še večji, ne bo težav. Manj prostora pa že pomeni, da se boste na napako spomnili vsakič, ko boste sedli k obroku. Še ena pogosta zmota je, da luč nad jedilno mizo postavimo previsoko – da ne bod ovirala pogleda in motila pogovorov ob mizi. A za standardno višino stropa je optimalna višina luči nad površino jedilne mize med 76 in 91 cm, dosti nižje, kot bi jo morda postavili intuitivno. Pri zelo visokih stropih je tudi luč lahko postavljena nekoliko višje. Povsem enako pravilo glede višine luči velja tudi za kuhinjski otok.
Harmonija na stenah
Umetnine umestimo v prostor, da bi ga s tem napravili vizualno privlačnejšega. A to uspe le, če pri tem upoštevamo določena razmerja in slika ne visi nekje le, ker jo je bilo nekam pač treba obesiti. Na splošno velja, da slike obesimo približno na višino oči. Za večino ljudi je to 144 do 152 cm nad tlemi in ne 180 cm visoko. Večina ljudi slike obesi previsoko, da jih lahko gledamo le »navzgor«. Če že, si želimo sliko gledati rahlo »navzdol«. Pri kompoziciji več slik ocenite približni center kompozicije in merite od te točke. Pri galeriji slik je poleg tega pomembna njihova oddaljenost druga od druge. Običajno je 5 cm primeren razmak, če gre za veliko manjših slik pa zadošča že 2,5 do 3,5 cm. Če s sliko želite dopolniti steno za sedežno garnituro, naj bo spodnji rob slike 10 do 15 cm nad zgornjim robom naslonjala sedežne.
