Za manjši vrt velikosti enega parkirnega mesta smo izračunali stroške sadik, zemlje, gnojila in vode ter jih primerjali z vrednostjo pridelka. Rezultat vas utegne presenetiti.
Ko za glavo solate na tržnici odštejete okoli 2 evra, za kilogram bučk od 3 do 4 evre in za kilogram paradižnika od 3,5 do 5 evrov, se marsikdo vpraša: se domači vrt sploh še izplača? Na prvi pogled se zdi, da ne. Sadike niso zastonj, kupiti je treba zemljo in gnojilo, poleti pa porabimo tudi precej vode za zalivanje. Toda koliko nas vrt v resnici stane in koliko lahko z njim prihranimo?
Ni še prepozno: posejte te vrtnine in uživajte v pridelku že konec poletja
Kako velik vrt smo vzeli za izračun?
Pri izračunu smo upoštevali zasaditev:
- 24 sadik solate,
- 6 sadik paradižnika,
- 3 sadike bučk.
Takšna zasaditev potrebuje približno 5 do 6 kvadratnih metrov površine. Za lažjo predstavo: To je približno toliko prostora, kot ga zavzame eno parkirno mesto za osebni avtomobil.
Gre torej za vrt, ki ga ima lahko veliko gospodinjstev ob hiši, na vikendu ali v obliki ene večje oziroma dveh srednje velikih visokih gred.
Koliko stane začetek?
Za izračun smo uporabili naslednje stroške:
- 24 sadik solate: približno 4 €
- 6 sadik paradižnika: približno 18 €
- 3 sadike bučk: približno 9 €
- 240 litrov kakovostne zemlje: približno 24 €
- gnojilo: približno 12 €
Skupni začetni strošek znaša približno 67 evrov.
Dodati je treba še strošek vode. Če za zalivanje porabimo približno 60 litrov vode na tri dni, v treh poletnih mesecih porabimo približno 1,8 kubičnega metra vode. Dejanski strošek je odvisen od cen komunalnih storitev v posamezni občini, vendar pri takšni porabi običajno govorimo o nekaj evrih mesečno. Za naš izračun smo upoštevali približno 7 evrov stroška. Skupni strošek vrta tako znaša približno 74 evrov.
Kaj lahko pridelamo?
Seveda je pridelek odvisen od vremena, kakovosti zemlje, sončne lege, bolezni rastlin in vrtnarskih izkušenj. Zato smo uporabili zmerne in realistične ocene.
Solata
24 sadik pomeni približno 24 glav solate. Če ena glava solate na tržnici stane približno 2 evra, znaša vrednost pridelka: 24 × 2 € = 48 evrov. Že pridelek solate predstavlja pomemben del začetnega vložka v vrt.
Paradižnik
Pri dobro oskrbovanih sadikah štirje kilogrami pridelka na sadiko niso nič neobičajnega. Šest sadik lahko tako rodi približno 24 kilogramov paradižnika. Če uporabimo konservativno tržnično ceno 4 evre za kilogram, znaša vrednost pridelka: 24 × 4 € = 96 evrov
Bučke
Pri bučkah so razlike med sezonami velike, vendar tri sadike pogosto prinesejo okoli 20 kilogramov pridelka. Če uporabimo zmerno tržnično ceno 3,50 evra za kilogram, znaša vrednost pridelka: 21 × 3,50 € = 73,50 evra
Končna računica
Če seštejemo vrednost pridelka: solata (48 €) + paradižnik (96 €) + bučke (73,50 €) = 217,50 evra
Če odštejemo približno 74 evrov stroškov, dobimo: 143,50 evra potencialnega prihranka v eni sezoni.
Zakaj je prvo leto najdražje?
Pri tej računici je treba upoštevati še nekaj pomembnega. Zemlja, večina gnojila, opore za paradižnik in vrtno orodje se običajno uporabljajo več sezon. To pomeni, da je prvo leto najdražje. Naslednje leto pogosto kupimo le nove sadike, nekaj dodatnega gnojila in porabimo vodo za zalivanje, zato so stroški bistveno nižji.
Vrt ni samo vprašanje denarja
Pošteno je povedati tudi drugo plat zgodbe.
V izračun nismo vključili časa, ki ga namenimo vrtnarjenju. Če bi šteli vsako uro dela, bi bila računica drugačna. Po drugi strani pa večina ljudi ne vrtnari zgolj zaradi prihranka.
Domača zelenjava je pogosto bolj sveža, obiramo jo tik pred uporabo, hkrati pa vrtnarjenje mnogim predstavlja gibanje na svežem zraku, sprostitev in prijeten odmik od vsakodnevnega stresa.
Pri primerjavi smo upoštevali približne cene sveže zelenjave na slovenskih tržnicah, saj je kakovost doma pridelane zelenjave običajno primerljivejša s tržnično kot z najcenejšo industrijsko pridelano zelenjavo iz trgovskih akcij.
Se vrt torej splača?
Računica seveda ne bo enaka za vsakega vrtnarja. Nekdo bo imel boljšo sezono, drugi manj uspešno. Vplivajo tudi vreme, bolezni rastlin in izkušnje pri vrtnarjenju. Pri izračunu kot že omenjeno nismo upoštevali vrednosti dela, saj nekateri vrtnarjenje doživljajo kot hobi in sprostitev, drugi pa kot dodatno obveznost. Prav zato je treba številke razumeti kot okvirno oceno, ne kot zagotovljen prihranek.
Toda tudi pri previdnem izračunu lahko že razmeroma majhen vrt velikosti enega parkirnega mesta prinese več kot 200 evrov vrednosti pridelka in okoli 140 evrov potencialnega prihranka. Ob današnjih cenah zelenjave na tržnicah je to podatek, ki ga ni mogoče prezreti.
