Predstavljajte si, da se pripeljete do križišča in poleg rdeče, rumene in zelene luči zagledate še četrto, belo luč. Zveni kot napaka ali znanstvena fantastika, a v resnici gre za resno idejo, ki jo preučujejo prometni inženirji v ZDA.
Tako imenovani beli semafor je del raziskav o tem, kako bi se lahko prometna signalizacija prilagodila svetu, v katerem bodo avtonomna vozila postala vsakdan.
Čeprav se ideja sliši nenavadno, še posebej v času, ko so križišča že polna znakov, puščic in pravil, ima dokaj jasno ozadje: bolj tekoč promet, manj zastojev in učinkovitejša raba križišč.
Kaj sploh je beli semafor?
Ameriška križišča danes temeljijo na klasičnem sistemu rdeče, rumene in zelene barve, ki je opredeljen v priročniku MUTCD (Manual on Uniform Traffic Control Devices). Ta sistem velja že desetletja in se ni bistveno spremenil.
Raziskovalci z Državne univerze Severne Karoline pa so predlagali dodatno belo indikacijo, ki ne bi nadomestila obstoječih barv, temveč bi jih dopolnila. Ključno je, da se bela luč ne bi prikazovala ves čas, ampak samo v zelo specifičnih okoliščinah – ko bi se na križišču hkrati znašla skupina avtonomnih vozil.
Kako bi deloval promet z belo lučjo?
Avtonomna vozila bi med seboj in s krmilnikom semaforja izmenjevala podatke o hitrosti, položaju in smeri vožnje. Ko bi sistem zaznal, da lahko vozila usklajeno in varno prevozijo križišče, bi se vklopila bela luč.
Za voznike običajnih, neavtonomnih vozil bi to pomenilo preprosto pravilo: sledite vozilu pred seboj in ohranjajte enakomeren tempo. Avtonomna vozila bi prevzela dirigentsko vlogo in s pomočjo natančnega časovnega usklajevanja omogočila bolj gladek prometni tok.
Ko takšne usklajene skupine vozil ne bi bilo, bi se semafor brez težav vrnil v običajni rdeče-rumeno-zeleni cikel. Zgodnje simulacije kažejo, da bi tak sistem lahko zmanjšal zastoje, skrajšal čakalne čase in izboljšal pretočnost križišč, raziskovalci pa preučujejo tudi, kako bi se bela faza povezala s semaforji za pešce.
Ali beli semaforji že obstajajo?
Kratek odgovor: ne. Beli semafor trenutno ni dovoljen na javnih cestah v ZDA. Uradni prometni pravilniki še vedno priznavajo le tri standardne barve, nobeno ameriško mesto pa še ni uvedlo četrte luči v vsakdanji promet.
Za zdaj beli semafor ostaja omejen na akademske raziskave, računalniške simulacije in nadzorovana testna okolja. Če bo kdaj prešel v prakso, se bodo prvi primeri najverjetneje pojavili na zaprtih območjih, raziskovalnih kampusih ali posebnih testnih cestah, namenjenih razvoju avtonomne mobilnosti.
V nekaterih svetovnih mestih bele luči že obstajajo, vendar nimajo nobene povezave s tem konceptom. Pogosto jih uporabljajo tramvaji, trolejbusi ali posebni prometni sistemi, kjer so namenjene izključno voznikom javnega prevoza in ne vplivajo na splošni promet.
Kaj to pomeni za voznike danes?
Za zdaj nič. Vozniki se lahko še naprej zanašajo na pravila, ki jih poznajo: rdeča pomeni ustavi, rumena opozarja, zelena dovoljuje vožnjo. Čeprav se tehnologija v ozadju semaforjev hitro razvija – od komunikacije z reševalnimi vozili do prilagajanja prometa v realnem času – se njihov videz za voznike ne spreminja.
Beli semafor tako za zdaj ostaja vizija prihodnosti: zanimiv vpogled v to, kako bi lahko križišča nekoč delovala v svetu, kjer bodo vozila sama razumela promet. Do takrat pa promet še vedno vodi dobro znana trojica barv.
SEO urednik
