Idealno ga je shranjevati na hladnem, suhem in temnem mestu, na primer v leseni škatli, prekriti s krpo ali časopisnim papirjem. Tako ga zaščitimo pred svetlobo, ki lahko spodbudi kaljenje in poveča koncentracijo solanina, potencialno strupene snovi.
Temperatura shranjevanja naj bo pod 8 °C. Hladilnik ni najbolj primeren, saj nizke temperature pretvorijo škrob v sladkorje, zaradi česar krompir postane sladkast. Previsoke temperature pa pospešijo kaljenje in nastajanje solanina. Če opazite kalčke, jih odstranite, če pa je krompir mehak ali naguban, ga raje zavrzite. Za preprečevanje kaljenja lahko v škatlo s krompirjem dodate jabolka. Ta sproščajo etilen, naravni plin, ki zavira rast kalčkov. Krompir redno pregledujte in odstranite poškodovane gomolje.
Krompir ni le povrtnina, ki jo poznamo s krožnika – skriva pravo zgodovino in kup zanimivih dejstev. Izvira iz Južne Amerike, kjer so ga ljudstva ob Andih gojila že več kot 7.000–10.000 let pred našim štetjem, in šele v 16. stoletju so ga španski raziskovalci prinesli v Evropo. Danes poznamo več tisoč sort krompirja različnih barv in oblik, od bele in rumene do rdeče in celo vijolične, ki se razlikujejo po strukturi in okusu, ne pa bistveno po hranilni vrednosti. Krompir je četrto najpomembnejše živilo na svetu po rižu, pšenici in koruzi in predstavlja ključen vir ogljikovih hidratov, vlaknin in vitaminov. V prehrani je vsestranski – uporaben je kuhan, pečen, pire ali ocvrt. Poleg tega se krompir uporablja tudi v industriji, na primer za proizvodnjo škroba, lepila in celo bio-materialov. Zanimivo je, da je bil krompir tudi ena prvih rastlin, ki so jih poskusili gojiti v vesolju
Solanin, ki se nabira v kaljenem ali zelenkastem krompirju, lahko povzroči simptome zastrupitve, kot so slabost, bruhanje in driska. Če po zaužitju krompirja opazite takšne znake, se takoj posvetujte z zdravnikom.
Urednik portala MojPrihranek
