Ena od pomembnih delavskih pravic je regres za letni dopust, ki ga morajo delodajalci v višini najmanj minimalne plače izplačati do 1. julija. Neizplačil je iz leta v leto manj, a so prav te kršitve med pogostejšimi na področju delovnih razmerij. Visoki regresi so letos razveselili zaposlene v bankah in energetiki, osmoljenci so javni uslužbenci.
Po Zakonu o delovnih razmerjih mora delodajalec delavcu, zaposlenemu celo leto, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače (1277,72 € bruto v letu 2025). Regres do višine povprečne bruto plače je oproščen prispevkov, izplača se praviloma do 1. julija, izjemoma najpozneje do 1. novembra ob nelikvidnosti. Delavec, zaposlen le del leta ali s krajšim delovnim časom, prejme sorazmerni regres. Neizplačilo pomeni prekršek, kazni za delodajalce in odgovorne osebe pa se gibljejo od 450 do 20.000 €.
Inšpektorat za delo je lani zabeležil 1628 kršitev glede regresa. Pogoste so zamude pri izplačilih, delna izplačila ali zahteve po vračilu regresa. V takih primerih mora delavec vložiti tožbo za izterjavo.
V več podjetjih merilo povprečna bruto plača
Najvišje regrese (2803,97 €) so marca izplačali v NLB, OTP banki in Savi Re. V energetiki so bili zneski nekoliko nižji – Gen energija 2749,12 €, Eles 2696 €. Telekom Slovenije je regres (2518,74 €) izplačal že februarja.
Več podjetij (Krka, Luka Koper, Goodyear, Lumar) je določilo regres v višini povprečne bruto plače za marec (2496,61 €), nekatera (Leka, Impol) po podatku za februar (2430,99 €). V drugih podjetjih, kot so Petrol, Cinkarna Celje, Emil Frey in Tab, so znašali okoli 2400 €.
Na Pošti Slovenije je bil regres 2350 €, na Darsu 2340 €, v Intereuropi 2250 €, v Hidrii 2100 €, BSH pa bo izplačal 85 % povprečne bruto plače (2122,12 €).
V Sparu in Lidlu bo regres 2000 €, v Hisense Europe 1900 €, Hoferju 1800 €, Mercatorju 1450 € (del v e-bonih), Tušu 1400 €. Javni uslužbenci so prejeli 1341,61 €, kar je 5 % nad minimalno plačo.
Urednik portala MojPrihranek
