Slovenski pilotni projekt agrofotovoltaike, ki bo preoblikoval kmetijstvo in energetiko

Agrofotovoltaika
Foto: on gov

Na Brdu pri Lukovici, v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije, se odvija nekaj, kar bi lahko bistveno preoblikovalo prihodnost slovenskega kmetijstva in energetike. V ospredju tega razvoja je pilotni projekt agrofotovoltaike, tehnologije, ki združuje pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije.

Kaj je agrofotovoltaika?

Agrofotovoltaika temelji na načelu dvojne rabe: nad vrstami sadnega drevja so nameščeni fotovoltaični moduli, ki proizvajajo elektriko in hkrati omogočajo prehod razpršene sončne svetlobe do rastlin. To pomeni, da se kmetijska proizvodnja nadaljuje nemoteno, obenem pa se zemlja uporablja tudi za pridobivanje obnovljive energije. Tak pristop ne le zmanjšuje ogljični odtis, temveč lahko ponudi tudi dodatno zaščito pridelkom pred vremenskimi ekstremi.

Namen projekta je ugotoviti, ali in pod kakšnimi pogoji je možno postaviti sončne elektrarne na izbranih kmetijskih zemljiščih, ne da bi se ob tem zmanjšal njihov kmetijski potencial.

»Agrofotovoltaika združuje dve ključni področji – kmetijstvo in energetiko. Povezuje pridelavo hrane in proizvodnjo čiste energije ter s tem prinaša sinergijo, ki je v času naraščajočih podnebnih in prehranskih izzivov ne le dobrodošla, temveč nujna… Agrofotovoltaika lahko prinese številne koristi – v prvi vrsti predvsem kmetijstvu,« je ob obisku poudaril minister Kumer.

Ne le tehnični eksperiment, temveč iskanje rešitev

V projektu ne gre zgolj za tehnični eksperiment, temveč za iskanje konkretnih rešitev za pereče izzive slovenskega kmetijstva. Vse pogostejše suše, toče, pomanjkanje delovne sile in nihanja v pridelku. Sodobna tehnologija, kot je agrofotovoltaika, bi lahko predstavljala enega ključnih odgovorov na ta vprašanja.

»Pilotni projekt v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije je pomemben korak k razvoju trajnostnih modelov pridelave hrane v Sloveniji… Ne moremo pričakovati večje odpornosti na izzive, če bomo hkrati vztrajali pri enakih praksah kot doslej,« je poudarila ministrica Čalušič.

Postavitev panelov v sadovnjaku omogoča nadaljnjo pridelavo jabolk – ta ostaja primarna dejavnost obdelovalne površine. Hkrati pa moduli z različno prepustnostjo svetlobe zagotavljajo optimalne pogoje za rast dreves. Cilj projekta je preučiti, kateri kmetijski posevki, pod kakšnimi pogoji in s kakšnim tipom fotovoltaičnih modulov omogočajo najboljšo dvojno rabo zemljišč.

»Trajni nasadi po našem mnenju predstavljajo priložnost, kjer je mogoča sočasna pridelava sadja in električne energije… pri čemer pridelava sadja ne bo v podrejenem položaju,« je pojasnil prof. dr. Simončič.

Photo taken in Gießen, Germany
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Bo projekt v višini 205 tisoč evrov deloval?

Po ocenah naj bi bil potencial sončne energije na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji kar 47.000 MW kapacitet. Agrofotovoltaika odpira vrata k izkoriščanju tega potenciala – in to na način, ki ohranja, celo izboljšuje kmetijsko dejavnost.

»Agrofotovoltaika ne pomeni odvzema najboljših kmetijskih zemljišč za energetske namene, temveč omogoča dvojno rabo na zemljiščih nižje kakovosti ter na degradiranih območjih…« je dodal dr. Medved, ob tem pa opozoril, da zakonodaja običajno omejuje dopustno zmanjšanje pridelka na največ 15 do 20 odstotkov.

Pilotni projekt, vreden 205 tisoč evrov (z DDV), je financiran iz drugega švicarskega prispevka. Njegovi rezultati bodo dragoceni pri nadaljnjem razvoju smernic za širšo uvedbo agrofotovoltaike v Sloveniji.

Žiga Kastelic

SEO urednik

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.