Izvajanje skupne kmetijske politike se temeljito spreminja.
Z zakonodajnim paketom Evropska komisija spreminja večletni finančni okvir, pri čemer so ključne novosti združitev obstoječih skladov za financiranje kohezijske politike, skupne kmetijske in ribiške politike ter notranje varnosti v enoten instrument.
Predstavnica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Branka Tome je javnosti predstavila zakonodajne predloge za izvajanje skupne kmetijske politike v okviru novega večletnega finančnega okvirja za obdobje 2028–2034.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vse spremembe podrobno proučuje.
Skoraj 300 milijard v sedmih letih
Kmetijstvo in podeželska območja bodo tudi znotraj novega večletnega finančnega okvirja za obdobje 2028–2034 še naprej deležni prednostne obravnave, saj krepijo strateško avtonomijo EU, njeno prehransko varnost in trajnostnost. Kmetijstvo bo sredstva prejemalo iz nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov, ki jih bodo posamezne države članice morale pripraviti strateško, s čim bolj določenimi cilji.
Evropska komisija je v okviru novega skupnega sklada predlagala zamejitev minimalnega obsega sredstev za SKP v skupni višini 294 milijard evrov za sedemletno obdobje.
Predstavnica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Branka Tome je poudarila: »V nacionalnem načrtu bo treba opredeliti, kateri ukrepi iz instrumenta EU bodo izvajani, kako se bo načrt izvajal, predložiti bo treba finančni načrt in kako bo potekalo spremljanje. Za nacionalni načrt bo vsaka država članica dobila alocirana sredstva. Kolikšna bo višina sredstev za vsako državo članico, naj bi bilo znano septembra.«
Nova Skupna kmetijska politika bo pravičnejša
Nova SKP bo pravičnejša, ker bo podpora namenjena samo tistim, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na svojem kmetijskem gospodarstvu in dejavno prispevajo k prehranski varnosti.
Ukrepi pa bodo osredotočeni na tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč, torej mladi kmetje, novi kmetje, ženske, mešane kmetije in kmetije na območjih z omejenimi dejavniki.
Načrtovana pomoč ne bo nižja od 130 evrov in ne višja od 240 evrov na hektar.
Za male kmete je predviden pavšalni znesek v višini 3000 evrov. Vsaka država članica bo morala pripraviti tudi nacionalni strateški načrt za generacijsko pomladitev, saj, kot je večkrat poudarila Tome: »Brez kmetov hrane ne bo!«
Evropska komisija je uvedbo enotnega nacionalnega načrta predlagala z namenom doseganja večjih sinergij in usklajenosti med različnimi politikami in poenostavitev pri načrtovanju in izvajanju.
Za izvajanje ukrepov SKP to pomeni veliko spremembo in to zahteva podrobno proučitev. Slovenija si bo zato v pogajanjih prizadevala, da bodo ti našteti pozitivni učinki enotnega nacionalnega načrta dejansko doseženi.
SEO urednik
