S sistemom eGraditev se postopno zagotavlja elektronsko poslovanje na področju graditve objektov. Po domače, sistem bo omogočal hitrejše in bolj pregledno pridobivanje gradbenih dovoljenj po elektronski poti.
Hitrejši postopki pri gradnji objektov
eGraditev omogoča elektronsko poslovanje na področju graditve objektov. V eGraditev bodo aktivno vključeni investitorji, projektanti, mnenjedajalci, upravni in inšpekcijski organi, občine, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter javnost.
Podatki, zbrani prek sistema, se shranjujejo v zbirko podatkov o graditvi objektov, ki je namenjena javnosti, potencialnim investitorjem, projektantom, upravnim delavcem, inšpektorjem in drugim uporabnikom.
Prednosti uporabe eGraditev
Ključne prednosti za državljane naj bi bile elektronski način poslovanja, večja informiranost o načinu izvajanja in poteku postopkov, boljša dostopnost do podatkov in hitrejša obravnava vlog.
Za uporabo bodo potrebovali kvalificirano digitalno potrdilo, SI-PASS ali mobilno identiteto smsPASS. Prijaviti se bo treba prek portala Prostorskega informacijskega sistema, ki eGraditev povezuje z zemljiškimi knjigami in katastrom nepremičnin.
Za odločevalce pa bo sistem omogočal boljši nadzor nad izvajanjem postopkov, izboljšanje kakovosti podatkov, standardizacijo postopkov in storitev ter elektronski način poslovanja.
Kaj bo omogočala eGraditev?
- neposredni vnos podatkov iz povezanih uradnih registrov in zbirk,
- pomoč pri pripravi projektne dokumentacije z mnogimi avtomatizacijami in orodji,
- oddajo vlog za pridobitev projektnih pogojev in mnenj,
- oddajo vlog v upravnih postopkih graditve objektov,
- prijavo pripravljalnih del in začetka gradnje,
- plačevanje dajatev in prispevkov,
- obravnavo vlog in prejemanje povratnih zahtev in odločitev upravnih organov in mnenjedajalcev,
- spremljanje stanja postopkov.
Sistem bo v celoti vzpostavljen januarja 2026
Vzpostavljanje sistema se opravlja v desetih fazah, od katerih jih je šest v tem trenutku že zaključenih. eGraditev bo v celoti vzpostavljena do 5. januarja 2026. Faze, kot si sledijo:
- Faza 1 – 7. marec 2024: upravna enota Postojna;
- Faza 2 – 9. maj 2024: upravni enoti Cerknica in Ilirska Bistrica;
- Faza 3 – 26. september 2024: upravne enote Izola, Koper, Piran in Sežana;
- Faza 4 – 7. november 2024: upravne enote Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec;
- Faza 5 – 20. februar 2025: upravne enote Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica;
- Faza 6 – 15. maj 2025: upravne enote Ajdovščina, Dravograd, Idrija, Nova Gorica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Tolmin;
- Faza 7 – 18. september 2025: upravne enote Brežice, Črnomelj, Hrastnik, Kočevje, Krško, Litija, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica, Trbovlje, Trebnje in Zagorje ob Savi;
- Faza 8 – 6. november 2025: upravne enote Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič.
- Faza 9 – 5. januar 2026: upravne enote Domžale, Grosuplje, Kamnik, Ljubljana, Logatec in Vrhnika;
- Faza 10 – 5. januar 2026: Ministrstvo za naravne vire in prostor.
SEO urednik
