Kdaj zadnjič pokositi travo? Bi jo znali pripraviti tudi na zimovanje …

overly wet and damp muddy turf is prone to rotting without access to air beneath the muddy soil, scarifying
Foto: beekeepx iz iStock

Jesen je pravi čas, da travi namenite nekaj pozornosti in jo pripravite na zimski počitek. Z nekaj preprostimi koraki bo spomladi znova gosta, zelena in zdrava. Vprašanji sta le: kdaj zadnjič pokositi travo in kako jo pripraviti na zimo?

Zadnja košnja v letu: Kdaj in kako?

Zadnja košnja trate v Sloveniji je običajno konec oktobra ali v začetku novembra, odvisno od vremenskih razmer. Ključen pokazatelj je rast trave: ko se dnevne temperature spustijo pod 7–8 °C, rast skoraj povsem zastane in je čas za zadnjo košnjo.

Košnjo opravite pred daljšim obdobjem dežja ali snega, da se trava lahko osuši in ne začne gniti.

Višina trave naj bo okoli 5 cm, ne prenizka in ne predolga. Prekratka trava je občutljivejša na mraz. Predolga trava se pod snegom zlepi in lahko zgnije.

  • Nasvet: Pred zadnjo košnjo očistite rezila kosilnice in preverite, da so ostra. Topa rezila lahko poškodujejo bilke in povzročijo rjave lise.

Dosejevanje poškodovanih mest

Če je trava poškodovana ali redka, lahko prazna mesta enostavno zapolnite z mešanico semen za dosejevanje. Ta semena običajno hitro kalijo in imajo poseben ovoj, ki jih ščiti pred pticami in sušo. Površino najprej rahlo zrahljajte, potresite semena in jih nežno povaljajte ali pohodite, da bodo imela dober stik s tlemi.

  • Nasvet: Po dosejevanju trato rahlo zalijte in pazite, da semena ne izplavajo. Zalivajte redno, dokler se nova trava ne ukorenini.

Redno odstranjevanje plevela

Plevel lahko močno kazi videz trate. Te rastline pogosto tvorijo rozete premera tudi do 20 cm in izpodrivajo travo. Najbolje jih je odstranjevati sproti, kar ročno. Ni potrebe po globokem ruvanju, saj korenine čez zimo propadejo, trate pa ne poškodujete.

  • Nasvet: Po odstranitvi plevela prazna mesta posujte z nekaj zemlje in travnimi semeni, da preprečite rast novega plevela.
A gardener wears white gloves and picks up cut grass in the yard.
Foto: dararat Onrabiab iz iStock

Odstranjevanje listja

Listje redno grabite, saj pod njim trava ne dobi svetlobe in se lahko razvije plesen. Posebej bodite pozorni na senčna mesta, kjer se vlaga zadržuje dlje.

  • Nasvet: Liste lahko uporabite za kompost ali jih sesekljate s kosilnico in v tankem sloju pustite na trati. Služili bodo kot naravno gnojilo.

Prezračevanje zbite zemlje

Če je zemlja zbita, jo prezračite z vilami ali posebnim prezračevalnikom. Tako izboljšate kroženje zraka in dostop vode do korenin, kar pripomore k močnejši in bolj odporni trati.

Nasvet: Po prezračevanju lahko trato posujete s tanko plastjo peska ali komposta (t. i. peskanje), kar dodatno izboljša strukturo tal.

10 razlogov, ki govorijo v prid prezračevanju trave

Jesensko gnojenje

Jeseni uporabite gnojilo z večjo vsebnostjo kalija in manj dušika. Kalij krepi korenine in poveča odpornost trate na mraz. V vrtnih centrih poiščite gnojila, ki imajo nižjo vsebnost dušika ter več fosforja in kalija.

Za optimalen učinek uporabite približno 20–30 g gnojila na kvadratni meter, kar ustreza približno eni pesti. Gnojilo enakomerno potresite po trati, najbolje takoj po košnji, in jo nato zalijte. Razen če je napovedan dež.

  • Nasvet: Po gnojenju trate nekaj dni ne obremenjujte (ne hodite po njej), da se hranila enakomerno vpijejo v zemljo.
Žiga Kastelic

SEO urednik

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.