Ko govorimo o zeleni energiji, si pogosto predstavljamo vrteče se vetrnice na hribih ali ob morju – čiste, tihe, simbol prihodnosti brez emisij. A tudi ta zelena tehnologija ima svojo manj svetlo plat. Ko pride čas, da se vetrnice upokojijo, se pojavi vprašanje: kam z njimi?
Odgovor ni preprost, predvsem zaradi ene ključne komponente – lopatic.
Trpežne – in trdovratne
Konstrukcija lopatic ni tako prerposta. So natančno zasnovane iz kompozitnih materialov, predvsem plastike, ojačane s steklenimi ali ogljikovimi vlakni. Tak material je neverjetno lahek, močan in odporen – kar je idealno, ko ga razganja veter s hitrostjo tudi preko 300 km/h na koncih lopatice.
Vendar je ta vzdržljivost dvorezen meč. Ko lopatice odslužijo svojih 20 ali 25 let, jih ne moremo preprosto reciklirati kot steklenico ali star avtomobil. Kompozitni materiali so neločljivo zlepljeni skupaj, kar pomeni, da jih je zelo težko razstaviti na osnovne sestavine in znova uporabiti. Reciklaža bi pravzaprav pomenila večji strošek kot izdelava novih.
Kam z njimi?
Danes velika večina izrabljenih lopatic konča tam, kjer si jih najmanj želimo – na odlagališčih ali celo v morju. Nekatere razrežejo in uporabijo kot polnilo pri gradnji cest, a to ni pravo recikliranje, ampak bolj “skladiščenje v tlakovcih”.
Obstajajo sicer postopki, kot je piroliza (razgradnja materialov pri visokih temperaturah brez kisika), a so ti dragi, energijsko potratni in pogosto okoljsko vprašljivi. Tehnologija torej še ni tam, kjer bi morala biti.
Zakaj lopatic ne moremo uporabiti na novi vetrnici?
Lopatice iz stare vetrnice niso primerne za ponovno uporabo, ker so zasnovane točno za določen model turbine s točno določenimi dimenzijami, težo, dolžino in aerodinamičnimi lastnostmi. Vetrna industrija pa se hitro razvija: današnje turbine so večje, močnejše in zahtevajo povsem drugačne komponente kot tiste izpred 20 let. Poleg tega so stare lopatice pogosto že utrujene – izpostavljenost vetru, UV-žarkom in vremenu skozi desetletja lahko povzroči mikro razpoke in obrabo materiala, ki bi pri ponovni uporabi lahko predstavljale varnostno tveganje. Zato se jih žal ne da kar tako “presaditi” na novo vetrnico.
Luč na obzorju
Kljub temu pa se industrija prebuja. Inženirji razvijajo nove vrste lopatic, narejenih iz materialov, ki jih bo mogoče preprosto reciklirati. Med obetavnejšimi rešitvami so posebne termoplastične smole, ki omogočajo, da se material po koncu uporabe stopi in oblikuje na novo – kot LEGO kocke za odrasle.
Prve take “reciklabilne” vetrnice že testirajo na manjših projektih, a bo preteklo še nekaj let, preden postanejo standard.
Zelena energija ni vedno popolna
Vetrna energija ima izjemne prednosti – je čista, obnovljiva in vedno močnejši del svetovne energetske slike. A resnično trajnostna bo šele takrat, ko bomo znali poskrbeti tudi za njene ostanke. Do takrat pa bo treba še marsikaj zavrteti – tako v vetru kot v glavah in laboratorijih.
Novinar
