
Urejanje doma in okolice v večini primerov pomeni tudi številne gradbene odpadke. Takrat se v Sloveniji zadeva pogosto zatakne, saj je informacije o tem, kam odlagati zidake, izolacijske materiale in v redkih primerih izdelke, ki vsebujejo azbest, težko najti.
Gradbeni in izolativni materiali ter salonitke: Kam jih dati?
Podjetja, ki v Sloveniji upravljajo s komunalnimi odpadki, smo povprašali o načinu zbiranja takih odpadkov, cenah odlaganja in plačilu na območju, ki ga pokrivajo.
Pri vprašanjih smo se fokusirali na nekaj gradbenih elementov. To so bili poleg drugih gradbenih odpadkov kamena in steklena volna, stiropor ter salonitke oziroma materiali z azbestom.
Gre za odpadne materiale, ki jih na osnovi seznama odpadkov (1. odstavek 4. člena Uredbe o odpadkih Ur.l.RS št. 77/22 in njene spremembe) uvrščamo med gradbene odpadke.

Velenjsko območje temelji na individualnih ponudbah
»Gradbeni odpadki ne spadajo med komunalne odpadke, zato jih ni možno prepuščati izvajalcu gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Vsak povzročitelj gradbenih odpadkov je dolžan te odpadke oddati pooblaščenemu zbiralcu ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. Oddaja gradbenih odpadkov se potrdi z izdajo zakonsko predpisanega evidenčnega lista o ravnanju z odpadki,« so nas z informacijo, ki jo posredujejo uporabnikom, seznanili pri velenjskem podjetju PUP-Saubermacher d.o.o.
Če ostanemo na velenjskem območju, je navedeno podjetje registrirano za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in tudi kot zbiralec in predelovalec gradbenih odpadkov. Gradbene odpadke prevzemajo od pravnih in fizičnih oseb, vendar ne v sklopu izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. »Račun za prevzem gradbenih odpadkov je izdan ločeno od položnice za ravnanje s komunalnimi odpadki,« so pojasnili.
Večinoma so cene odvisne od vrste odpadka, količine, prevoza, čistosti ter možnosti nadaljnje predelave. Cene se v podjetju PUP-Saubermacher d.o.o. gibljejo med 15 do 350 evrov na tono (1,5 do 35 € na 100 kilogramov), vsako ponudbo pa pripravijo individualno.

V prestolnici brezplačno, a pod določenimi pogoji
V Ljubljani to ureja JP VOKA SNAGA. Občani lahko gradbene odpadke – nekatere le do določene mase in ob ustreznem dokazilu – oddajo v Zbirnem centru na Barju oziroma v RCERO Ljubljana, tudi brezplačno. Kot je navedeno na njihovi spletni strani, lahko občani v Zbirnem centru Barje brezplačno oddajo enkrat letno do 500 kilogramov čistih gradbenih odpadkov (mešanice betona, opeke, ploščic in keramike). To velja za plačnike storitev ravnanja z odpadki JP VOKA SNAGA d.o.o. ob predložitvi dokazila – položnice, ki ni starejša od treh mesecev.
Brez plačila sprejemajo odpadke uporabnikov, ki čiste gradbene odpadke pripeljejo z osebnimi avtomobili. Preostala vozila so preusmerjena na tehtanje. Plačljiva storitev oddaje gradbenih odpadkov bo veljala za samostojne podjetnike in podjetja, saj morajo le-ti skladno z zakonodajo za te odpadke poskrbeti s pogodbo. Prav tako do brezplačne oddaje ne bodo upravičeni prebivalci občin, v katerih ne skrbijo za redni odvoz odpadkov.
»Sicer pa je potrebno za oddane odpadke plačati; običajno kar na mestu samem. Cena se giblje okoli 400 evrov na tono oziroma okoli 40 evrov na 100 kilogramov,« so nam podali cene, ko brezplačni odvoz ni mogoč.

Oddaja azbestnih odpadkov je plačljiva za vse
Oddaja azbestnih odpadkov in izolacijskega materiala pa je po drugi strani plačljiva za vse. S februarjem 2025 znaša 0,4176 evra na kilogram brez DDV.
Teža salonitke znaša približno 18 kilogramov, kar pomeni, da bi morali za odvoz ene salonitke plačati 7,5 evra brez DDV za sto kilogramov pa malo manj kot štirideset evrov brez davka.
Med izdelke, ki vsebujejo azbest, spadajo salonitne plošče, azbestno-cementna kritina, azbest-cementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih, izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih, ventilacijske cevi …
Navodila pravijo, da morajo biti trdno vezani azbestni odpadki pred odstranjevanjem pakirani v zaprtih vrečah ali oviti s folijo, tako da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken v okolje med prevozom ter pri nakladanju in razkladanju.
Za pakiranje ali ovijanje trdno vezanih azbestnih odpadkov je treba uporabljati vreče iz tkanin iz umetne snovi ali polietilensko folijo debeline najmanj 0,4 mm ali raztegljivo folijo v toliko slojih, da je zagotovljena debelina najmanj 0,6 mm.

Mariborčani nekoliko drugače
Javni holding Maribor nam je pojasnil, kako skrbijo za te odpadke. Kamene in steklene volne ni mogoče oddati na zbirnem centru, zato morajo stranke naročiti kesonski odvoz. Za 100 kilogramov bi za to odšteli 32,70 evrov. Drugače je pri stiroporu, ki ga lahko brezplačno oddajo na zbirnem centru.
Za salonitke in druge gradbene odpadke pa se lahko odločijo med lastno oddajo na zbirnem centru ali pa naročijo njihov odvoz. Za mešane gradbene odpadke je cena najnižja, na 100 kilogramov le 3 evre. Dražje so salonitke oz. azbestne plošče, kjer je treba za 100 kilogramov odšteti 41 evrov. Vse cene že vključuje DDV, v primeru odvoza pa se dodajo še stroški logistike.
Na zbirnem centru se plačilo izvede takoj ob oddaji odpadkov; plačilo je mogoče s plačilno kartico ali gotovino. V primeru odvoza odpadkov s kesonom iz lokacije naročnika pa se plačilo izvede na podlagi ponudbe – delno predplačilo in končni obračun plačila po izvedeni storitvi.

V Novem mestu je treba za azbest najti registrirano odlagališče
»Odpadke, ki vsebujejo Azbest pa direktno preusmerimo na najbližjo odlagališče nenevarnih odpadkov, ki ima dovoljenje za odlaganje le teh,« so nam pojasnili pri novomeški Komunali. Gradbene odpadke sicer zbirajo v zbirnih centrih, a le omejene količine (do četrt kubičnega metra).
»Občanom ne izdajamo računov, ampak stroške ravnanja prenesemo v skupne stroške,« so razložili in dodali, da večje količine preusmerijo na registrirane prevzemnike oziroma prejem zaračunajo v ceni najmanj 100 evrov na tono oz. 10 evrov na 100 kilogramov.

V Krškem lahko marsikaj odložite brezplačno
V bližnjem Krškem lahko vse odpadke stranke dostavijo na Zbirni center Spodnji Stari Grad. Poudarili so, da fizičnim osebam računajo le prevzem steklene volne in azbestnih plošč. Cena prevzema steklene volne je 57,50 evrov na kubični meter brez DDV, cena prevzema azbestnih plošč pa 252,51 evrov na tono brez DDV – 25,251 evra na 100 kilogramov.
»Ostale omenjene odpadke lahko stranke (fizične osebe) dostavijo brezplačno,« so dodali. Stranke poravnajo plačilo po računu, ki je izdan ločeno. Znesek odpadka ni prištet k redni mesečni položnici. Pravne osebe pa morajo vse odpadke plačati po veljavnem ceniku.

V Celju za to skrbijo zbirni centri
Če se preselimo v Celje, tam za odpadke skrbi podjetje Simbio. »Uporabniki storitev lahko odpadke pripeljejo v naše zbirne centre za odpadke, vendar za gradbene odpadke veljajo posebni pogoji,« so poudarili.
Če pripeljejo uporabniki storitev odpadke, med katerimi so tudi gradbeni, mora biti lastnik prisoten in se izkazati z osebnim dokumentom, pripelje pa lahko do tri kubične metre letno. Prevzem gradbenih odpadkov pod temi pogoji je za gospodinjstva brezplačen.
»V primeru, da pripeljejo gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest, pa morajo biti le-ti zloženi na paleti in oviti v folijo, prevzem pa je možen le v ZC Bukovžlak,« so pojasnili.
V primeru preseganja kvote za brezplačen prevzem se gradbeni odpadki zaračunajo po ceni 194,06 evrov na tono, vključen je DDV. Plačilo za oddajo gradbenih odpadkov se poravna preko položnice.
Pri podjetju Simbio so nam razložili, da so zbirni centri v njihovem upravljanju namenjeni zbiranju komunalnih odpadkov in ne nekomunalnih. »V zbirnih centrih ne sprejemamo odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo),« so dodali. Brez težav in brez omejitev pa lahko njihovi uporabniki brezplačno predajo vse tiste odpadke, ki jih ne morejo razvrstiti v zabojnike pred svojim objektom ali na ekološki otok. To so npr. kosovni odpadki – pohištvo, preproge, vzmetnice …, električna in elektronska oprema – računalniki, televizorji, hladilniki, ekrani, telefoni …, les, oblačila in neuporaben tekstil, ločeno zbrane steklo, papir, plastično embalažo, zeleni rez, nevarne odpadke – zdravila, ostanke barv, kartuše, olje …

Območje Jeko d.o.o. brezplačno za eno prikolico
Podjetje Jeko d.o.o. skrbi za območje Jesenic in Žirovnice. »V upravljanju imamo zbirna centra za prevzem vseh vrst odpadkov, ki se pojavljajo v gospodinjstvih,« so povedali. Občani lahko na zbirna centra pripeljejo odpadke v količini ene avtomobilske prikolice (NDM 750 kg) in oddajo brezplačno.
V primeru dovoza večjih količin odpadkov (500 kg ali več) je treba plačati. Za mešane gradbene odpadke bo to znašalo 96 evrov na tono, za izolirne materiale 284 evrov na tono in za materiale z azbestom 251 evrov na tono. Vse cene so naštete brez DDV.
»Plačilo se izvede na podlagi tehtalnega lista, ki ga podpišeta imetnik ali prevoznik odpadkov in zaposleni na tehtnici, račun se izda posebej za storitev ravnanje z odpadki,« so dodali.

Blejsko območje brez težav
Nedaleč stran Infrastruktura Bled skrbi za širše območje ‘ob jezeru’. »Vse naštete vrste odpadkov lahko uporabniki sami pripeljejo v zbirni center. Če imajo večje količine ali težave s prevozom se občasno dogovorimo tudi, da prevoz in prevzem opravimo sami na njihovem naslovu,« so nam razložili.
Medtem, ko se stiropor ne zaračunava, je cena dovoza salonitk 290 evrov na tono, drugih gradbenih odpadkov (vključno z izolativno volno) pa 50 evrov na kubični meter. Če se uporabniki dogovorijo za prevzem na lokaciji, so cene drugačne.
»Manjše količine se zaračunajo direktno pri redni mesečni položnici, za večje količine se izda ločen račun. Plačila sprejemamo na upravi, čeprav večina odjemalcev uporablja mobilne banke, trajne naloge, itd.« so še dodali pri Infrastrukturi Bled.

SEO urednik



