Še nikoli videno – opeke, ki gojijo mah: inženirji razvili material, postal bo ključen pri gradnji hiš

Moss on old brick wall texture background
Foto: phanasitti iz iStock

Gradbeništvo, kot eden največjih virov emisij ogljikovega dioksida, se sooča z ogromnim pritiskom, da poišče bolj trajnostne rešitve.

Tradicionalna proizvodnja cementa in betona je odgovorna za velik delež svetovnih emisij, kar nas sili k razmišljanju zunaj ustaljenih okvirjev. V tej iskanju vse več pozornosti pritegnejo materiali, ki so dobesedno živi. Govorimo o posebnih opekah ali panelih, ki jih imenujemo ‘bio-receptivni’. Narejeni so tako, da imajo veliko majhnih luknjic in vsebujejo snovi, ki privlačijo vodo in hranila.

Zakaj se uporabljajo (in zakaj so priljubljene na Nizozemskem):

  • Izboljšanje kakovosti zraka: Rastline absorbirajo ogljikov dioksid in onesnaževalce ter sproščajo kisik, s čimer prispevajo k bolj zdravemu urbanemu okolju.

  • Toplotna izolacija: Sloj mahu in rastlin deluje kot naravna ovira, ki pozimi zmanjšuje izgubo toplote in poleti preprečuje pregrevanje. Tako se zmanjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje.

  • Upravljanje padavinske vode: Vegetacija vpija odvečne padavine, zmanjšuje obremenitev mestne kanalizacije in tveganje za poplave.

  • Povečanje biotske raznovrstnosti: Ustvarjajo nova bivališča za žuželke in ptice v mestih ter prispevajo k ekološkemu ravnovesju.

  • Estetika in dobro počutje: Stavbe, prekrite z zelenjem, so vizualno privlačnejše, zmanjšujejo učinek “betonske džungle” in lahko pozitivno vplivajo na duševno zdravje prebivalcev.

  • Urbanistični cilji: Države, kot je Nizozemska, ki so gosto poseljene in zavezane trajnosti, aktivno vključujejo tovrstne rešitve v svoje pametne mestne in urbanistične načrte. Ne gre le za opeke, temveč za celotne sisteme zelenih fasad, ki se razvijajo in testirajo.

To jim omogoča ustvarjanje idealnega okolja za mah, lišaje in celo majhne, odporne rastline, da se primejo in rastejo po njihovi površini. Ko se mah dobro razvije in oblikuje gost sloj (običajno po približno 12 tednih), postane večinoma samozadosten. Gre za udobno ‘posteljo’, ki aktivno podpira rast in življenje rastlin na svoji površini.

Kje se uporabljajo?

Čeprav morda v Sloveniji še niste videli celotnih stavb iz teh ‘živih opek’, so sistemi zelenih zidov in fasad, ki uporabljajo principe bio-receptivnosti, že uveljavljeni na številnih lokacijah.

@james_stew Moss cement questions ANSWERED! #mosscement ♬ original sound – James Stewart

Nizozemska, skupaj z drugimi evropskimi državami, je vodilna pri izvajanju takšnih projektov na javnih stavbah, poslovnih kompleksih in celo stanovanjskih objektih. Opeke, ki spodbujajo rast mahu, so resnična in inovativna tehnologija, ki aktivno prispeva k zelenim mestom. V prihodnosti lahko pričakujemo vedno več zelenih fasad.

Simon Uršič

Urednik portala MojPrihranek

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.