Pomlad je čas, ko številni obrezujemo drevesa, čistimo žive meje in urejamo okolico. Ko se na koncu vrta nabere kup vejevja, listja in drugega zelenega odreza, mnogi posežejo po najhitrejši rešitvi – ognju. A takšno ravnanje je lahko drago. Kurjenje zelenega vrtnega odreza v strnjenih naseljih je namreč prepovedano, kršitelje pa lahko doleti globa tudi do 4500 evrov.
Kaj določa zakonodaja?
Težava ni le v kršenju pravil, temveč tudi v vplivu na okolje in zdravje ljudi. Kot opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), dim pri kurjenju mokrega vejevja, listja in druge biomase pogosto ne izgori popolnoma. To pomeni več škodljivih delcev v zraku, slabšo kakovost zraka ter večje tveganje za zdravje – zlasti pri otrocih, starejših in ljudeh z dihalnimi težavami. Na problematiko opozarjata tako Nacionalni inštitut za javno zdravje kot tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Zakonodaja jasno določa, da zeleni vrtni odrez v naseljih spada med komunalne biološke odpadke. Ti se razlikujejo od rastlinskih ostankov, ki nastajajo pri kmetovanju. V naseljih je zato kurjenje vrtnega odreza obravnavano kot sežig odpadkov na prostem, kar je prepovedano.
Izjema obstaja, vendar je zelo omejena. Kurjenje je lahko dovoljeno na kmetijskih zemljiščih, vendar le pod pogojem, da rastlinski ostanki niso obravnavani kot odpadek, temveč se uporabljajo v nadaljnjem kmetijskem procesu. Kot so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo: »Ključno za to, da rastlinski ostanek iz kmetovanja ne konča kot odpadek, je, da se ga v nadaljevanju pri kmetovanju tudi uporabi,« so odgovorili za Svet24.
Na to opozarja tudi Andreja Marguč Kavc iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. »V tem primeru jih štejemo za kmetijske odpadke, kurjenje odpadkov na prostem pa je prepovedano,« je povedala za Svet24. Posebej strogo je prepovedano tudi sežiganje žetvenih ostankov, saj lahko takšno ravnanje povzroči odmrtje mikroflore in izgubo hranil v tleh. Kurjenje je torej izjema le v primeru, ko se pepel uporabi kot gnojilo na kmetijskih zemljiščih.
Kaj pa 1. maj?
Nekoliko drugačna pravila veljajo za prvomajske kresove. Ti so kot tradicija dovoljeni, vendar le pod določenimi pogoji. Uredba jih dopušča, če so izpolnjeni strogi varnostni ukrepi in če ni razglašena velika požarna ogroženost. Tudi v tem primeru pa so kresovi dovoljeni zgolj na kmetijskih zemljiščih.
Kazni za kurjenje odpadkov na prostem so visoke. Uredba o odpadkih takšno ravnanje obravnava kot težji prekršek. Inšpektorat za okolje in energijo lahko fizičnim osebam izreče globo od 500 do 4500 evrov, pravnim osebam pa od 10.000 do 30.000 evrov. Nadzor izvajajo tudi občinski in medobčinski inšpektorati na podlagi lokalnih odlokov. Tam so kazni praviloma nekoliko nižje, vendar še vedno občutne – za posameznike pogosto med 200 in 400 evri, za podjetja in samostojne podjetnike pa lahko presežejo 1200 evrov.
Urednik portala MojPrihranek
