Sodobni biologi potrjujejo, da ima cedra poseben biološki ritem, podoben človeškemu. Za razliko od drugih dreves cedra svojo dejavnost prilagaja zunanjim razmeram. Na primer, poleti je aktivna zjutraj, ko je oblačno, medtem ko se v sončnih dneh prebudi ob zori. Počiva od 15. do 16. ure, zvečer pa je aktivna do 23. ure, ponoči pa spi. Pozimi je budna, vendar z daljšim obdobjem spanja.
Atlantska cedra (Cedrus atlantica), znana tudi kot modra cedra, se uspešno goji tudi v Sloveniji, predvsem v milejših podnebnih območjih. Najbolje uspeva v Primorju, obalnih krajih, Goriški regiji ter v nižinah osrednje Slovenije, kjer zime niso preveč ostre. Drevo potrebuje sončno lego in dobro odcedna tla, saj ne prenaša stoječe vode. Čeprav se prilagodi različnim vrstam tal, najbolje uspeva v globokih, rahlo kislih do nevtralnih tleh.
Po srednjeveški rastlinski astrologiji je cedra pod vplivom Saturna in astrološkega znamenja Vodnarja.
Zaradi svoje odpornosti proti neurjem se cedra uporablja v različnih ritualih za poslovni uspeh. Cedrina skorja, ki se uporablja tudi v duhovnih tradicijah, velja za zaščito pred zlobnimi duhovi, cedrino olje pa se uporablja v aromaterapiji in kot kadilo v tibetanskih templjih. V arabskem jeziku beseda “cedrus” pomeni moč.
V Sloveniji jo sadijo kot okrasno drevo v parkih, večjih vrtovih in urbanih območjih, saj je izjemno dekorativna in odporna na onesnažen zrak. Zaradi svoje konične oblike in modrikasto-zelenih iglic, še posebej pri sorti ‘Glauca’, je priljubljena izbira za soliterno zasaditev. Zraste lahko do 30 metrov visoko, zato ni primerna za manjše vrtove. V urbanem okolju je cenjena tudi zaradi svoje dolgoživosti in trpežnosti.
Urednik portala MojPrihranek
