Marsikdo meni, da je 26 stopinj idealna temperatura za klimatsko napravo – ne prehladno in ne prevroče – strokovnjaki opozarjajo, da ta temperatura ni ustrezna. Namreč, klima mora delovati dlje časa, da doseže in vzdržuje 26 °C, kar povečuje porabo električne energije. Poleg tega lahko taka nastavitev dvigne vlažnost v prostoru, kar spodbuja razvoj plesni in bakterij, ki so lahko škodljive za dihalne poti.
Priporočena temperatura je med 24 in 25 stopinjami. Takrat klima ne samo da učinkoviteje hladi, temveč tudi prihrani električno energijo. Že en sama stopinja nižje namreč lahko zmanjša porabo za 5–10 %.
Poleti klimatske naprave postanejo nepogrešljiv del vsakdana, vendar obstaja veliko zanimivosti, ki jih ljudje pogosto ne poznajo. Na primer, prvi sodobni klimatski sistem je bil razvit že leta 1902, ne za hlajenje ljudi, temveč za nadzor vlage v tiskarni. Klimatske naprave ne ohlajajo zraka tako, da ustvarjajo mraz, temveč odstranjujejo toploto iz prostora in jo prenašajo ven. Mnogi zmotno verjamejo, da nižja temperatura pomeni hitrejše hlajenje, a naprava vedno hladi z isto močjo – nastavitev na zelo nizko temperaturo le pomeni, da bo delovala dlje. Redno vzdrževanje klime lahko občutno podaljša njeno življenjsko dobo in zmanjša stroške elektrike. Poleg tega nepravilna uporaba klimatske naprave lahko vodi do zdravstvenih težav, kot so suhe oči, draženje grla ali celo glavoboli. Pravilna nastavitev temperature in vlage pripomore k boljšemu spancu, večji zbranosti in splošnemu počutju. Zanimivo je tudi, da klimatske naprave pomembno vplivajo na arhitekturo – z njihovim razvojem so se začele graditi višje stavbe z manj okni in naravnega prezračevanja.
Poleg finančnih koristi pravilno nastavljena klima prispeva tudi k zdravju – preprečuje toplotni stres, ohranja optimalno vlažnost in zmanjšuje tveganje za dihalne težave.
Urednik portala MojPrihranek
