Slovenci varčujejo enako ali boljše kot ostale evropske države

31. oktober je svetovni dan varčevanja že vse od leta 1924. Takrat so ta dan določili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu. Glavni cilj je bil spodbuditi k varčevanju in zdaj v tem sodeluje že več kot 80 držav. Kako se varčevanje sploh sešteva? Kako gre državam po svetu in zakaj je Slovenija ena najboljših držav, ko pride do varčevanja?

Motivi za varčevanje

Evropska centralna banka ugotavlja, da so najpomembnejši motivi za varčevanje v gospodinjstvih naslednji:

  • zagotovitev sredstev za nepričakovane dogodke,
  • zagotovitev dohodka za upokojitev,
  • zagotovitev sredstev za večje nakupe (avto, stanovanje, pohištvo),
  • varčevanje za potovanja in izobraževanja ter
  • finančna podpora otrokom ali vnukom.

Varčevanje gospodinjstev tako predstavlja tisti del dohodka, ki ga ne porabijo za nakup potrošnih dobrin ter storitev. Preprosto ga privarčujejo za zgoraj navedene »razloge«. Tako so prihranki enaki dohodku, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Bruto varčevanje gospodinjstev

V primerjavi z letom 2018, se je stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji znižala za 0,2 odstotka. Po več kot šestletni rasti je v lanskem letu malce padla na 13,3 odstotka. S tako stopnjo smo se uvrstili na sedmo mesto opazovanih držav. Pred nami sta naprimer Švedska (18,5 %) in Nemčija (18,4 %), za nami pa med drugimi tudi Španija (6,3 %). Povprečje evropskih držav pa je 12,9 odstotka, kar pomeni, da je Slovenija malo nad povprečjem varčevanja.

Varnost pred tveganjem in finančna struktura

Neto premoženje slovenskih gospodinjstev je ob koncu leta 2019 znašalo 43,4 milijarde evrov. Glede na leto poprej se je povečalo za 10,9 odstotka oziroma 4,2 milijarde evrov. V zadnjih osmih letih pa finančna sredstva gospodinjstev naraščajo hitreje kot njihove obveznosti. V letu 2019 so se glede na leto 2018 povečala za 9,1-odstotne točke in so tako znašala 58,2 mrd. evrov ali 120,2 % BDP, medtem ko so se obveznosti povečale za 4,4 odstotne točke in so tako znašale 14.8 mrd. evrov ali 30,6 % BDP.

Spodnja struktura sredstev kaže, da dajejo prednost varnosti pred donosom. Obenem pa je odstotek tveganih naložb razmeroma nizek. Največji delež predstavljajo gotovina in vloge, večji del pa predstavljajo še delnice in drugi lastniški kapital.

 

Zadolženost v Sloveniji

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji je konec leta 2019 znašal 44,4 odstotka. Če Slovenijo (92,6 %) primerjamo s povprečjem evropskih (99 %) gospodinjstev, smo manj zadolženi. Obenem pa imajo slovenska gospodinjstva tudi precej nižje neto finančno premoženje, ki je v 2019 znašalo 89,6 % pri nas in v EU kar 165,8 %.

Vpliv epidemije na varčevanju (isto obdobje lansko leto)

 

VIRstat.si
Prejšnji članekPrihajajo sončne celice z neverjetno 66 % učinkovitostjo
Naslednji članekPoraba električne energije v letu koronavirusa

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.