Slabosti hitre mode so že nekaj let v ospredju, saj se vse bolj zavedamo katastrofalnega učinka na okolje, ki ga ta industrija povzroča. Alternative kupovanju hitre mode predstavlja nakup trajnostnih materialov, kot so organski bombaž, blago, narejeno iz konoplje in tekstil, ki ga pridobivajo iz bambusa. Pa je ta res tako dober za okolje, kot smo do sedaj mislili? Žal ne.
Blago, narejeno iz bambusa, je mehko in udobno, zato lahko iz njega izdelujemo majice, posteljnino, nogavice, brisače in pralne plenice. Bambus raste izjemno hitro, zato ga običajno smatramo za trajnosten material. Obsežno pridobivanje bambusa pa je žal povezano s številnimi okoljskimi težavami, prav tako proces pridobivanja tega blaga zahteva uporabo kemikalij.
Kako blago sploh nastane?
Vse se začne z bambusovimi drevesi, ki običajno rastejo na Kitajskem, Tajvanu, Japonskem in drugih krajih po Aziji. Bambus je vrsta trave, ki raste zelo hitro – tudi do 90 centimetrov na dan. Obstaja približno 1400 vrst bambusa, za pridobivanje blaga se najpogosteje uporablja Moso bambus.
Bambus je najprej treba posekati in drevesa se nato mehanično ali kemično pretvori v blago. Pri mehaničnem postopku nastane bambusovo blago, ki je zelo grobo in drago, zato se ga ne proizvaja v večjih količinah. Kemično pridobljen bambus je bolj pogost, žal pa se pri njegovi proizvodnji uporabljajo številne kemikalije.
Kakšen je vpliv bambusa na okolje?
Bambus je bil dolga leta opevan kot čudežen material. Deloma to drži. Njegova rast je res izjemna in sekanje ne povzroči večje škode kot košnja trave. Scientific American pravi, da bambus lahko proizvajamo skorajda brez pesticidov in gnojil, bambusove korenine pa strma pobočja ščitijo pred erozijo. Bambus vsrka kar petkrat več ogljika in proizvede 35-krat več kisika kot podobno velika drevesa.
Težave s kultivacijo
Na žalost se vse skupaj sliši preveč dobro, da bi bilo res. Na Kitajskem se je sajenje bambusa od leta 2000 močno povečalo, zaradi česar so številni kmetje posekali drevesa in namesto njih zasadili bambus. To uničuje biodiverziteto in v ozračje spušča velike količine ogljika. Čeprav bambus sam ne potrebuje večjih količin gnojil in pesticidov, jih kmetje še vedno lahko uporabljajo, da pospešijo njegovo rast.
Toksičen postopek produkcije
Obstaja še ena težava in sicer uporaba kemikalij, ki so izredno strupene. Prevladuje predvsem uporaba ogljikovega disulfida, ki škoduje živčnemu sistemu in povzroča številne druge zdravstvene težave. Pri kemični predelavi bambusa se uporabi toliko kemikalij, da končno blago niti ni zares narejeno iz bambusa.
Primerjava bambusa in drugih viskoznih materialov
Rajon ali viskoza, ki nastane iz bambusa, je sicer boljši kot klasična viskoza. Oba materiala sta popolnoma biorazgradljiva, seveda v primeru, da niso dodane strupene barve. Še boljše je iskati in nositi oblačila, narejena iz Lyocella (blagovna znamka Tencel). Ta namreč pri proizvodnji uporablja manj kemikalij.
Katere alternative še obstajajo?
Če želite nositi oblačila, narejena iz bambusa, je najbolje poseči po bambusovem blagu, ne viskozi. Lahko tudi kupite organsko bambusovo blago. Vedno izberite blago, ki je obarvano z naravnimi barvami. Dobri izbiri sta tudi organski bombaž in blago iz konoplje. Bambus je kot rastlina sicer veliko bolj trajnosten kot bombaž, vendar je zaradi same predelave organski bombaž še vseeno boljša izbira. Blago, narejeno iz konoplje, pa je najboljša možnost, saj konoplja potrebuje zelo malo vode in hitro raste.
Naj vas trajnostnost bambusa ne zavede. Na žalost njegova proizvodnja in predelava ni tako preprosta. Njegova hitra rast je tako poražena s strani številnih kemikalij, ki so uporabljene pri predelavi bambusa v blago.
Novinar
