Pozor, kreditna sposobnost ne bo več vezana le na višino minimalne plače

Svetovanje pri nakupu nepremičnine.
Foto: ArLawKa AungTun iz iStock

Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki prinaša rešitev za omejitev vpliva vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev. Banka Slovenije bo lahko namreč omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je z januarjem prišlo do zvišanja minimalne plače, in sicer s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto, to pa je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev s prihodki med minimalno in povprečno plačo.

Znižala se je kreditna sposobnost ljudi

Banka Slovenije je namreč doslej pri svojih makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu kredite obveznosti, se je pomembno znižala kreditna sposobnost ljudi.

Predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema po Boštjančičevih besedah jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na zakon o izvršbi in zavarovanju in bo tako lahko brez kakršnegakoli dvoma določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu, in sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost.

Predlog pripravili na podlagi dogovora z Banko Slovenije

Med možnimi merili centralne banke za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov. Svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov bo sicer lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem.

Na ministrstvu za finance so predlog pripravili na podlagi dogovora z Banko Slovenije.

Urednik portala MojPrihranek

Prejšnji članekKako uspešno prodati rabljeno vozilo?
Naslednji članekPolicija razkrila, koliko bodo prihranili z električnim avtomobilom

Urednik portala MojPrihranek

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.