Afriška prašičja kuga oziroma APK je nalezljiva virusna bolezen prašičev (domačih in divjih). Ni nevarna ljudem ali drugim živalskim vrstam, kar pa ne pomeni, da ne pusti gromozanskih posledic. S širjenjem iz vzhodne Evrope in še prej Azije, lahko rečemo, da je nekje blizu Slovenije. Čeprav v Sloveniji še nismo imeli primera, je bil konec januarja objavljen sklep glede visoke stopnje ogroženosti. Ljudi je tako treba ozavestiti o bolezni in njenih posledicah.
Kaj je afriška prašičja kuga (APK)?
Kot že povedano, je APK nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Ni zoonoza, kar pomeni, da se na človeka ne prenaša. Prav tako ni nevarna za druge živalske vrste. Iz prašiča na prašiča se prenaša direktno preko telesnih izločkov ali krvi ter indirektno preko okužene opreme, oblek, obutve ali izdelkov iz mesa okuženega prašiča. Ker je APK neozdravljiva bolezen, za katero ni cepiva, je edini preventivni ukrep izvajanje biovarstvenih ukrepov in reguliranje populacije prašičev.
Pri prašičih se lahko pojavijo naslednji klinični znaki:
- nenaden pogin, brez očitnih znakov,
- povišana telesna temperatura (40,5 – 42°C),
- rdečina po koži – vršički ušes, repa, spodnjih delov okončin, deli prsi in trebuha,
- zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, ki se pojavijo v 24 – 48 urah pred poginom,
- bruhanje, driska (včasih krvava) in izcedek iz oči,
- pogin v 6 – 13 dneh, včasih v 20 dneh,
- abortusi in
- smrtnost (lahko do 100%).
Kako se bo v Sloveniji preprečila APK?
Podlago predstavljata Pravilnik in Načrt ukrepov ob pojavu APK. Prvi ukrep je preprečevanje širjenja bolezni, kar pomeni pokončanje in neškodljiva odstranitev prašičev na gospodarstvih. Določi se okuženo in ogroženo območje s polmerom treh oziroma desetih kilometrov. Znotraj območja potekajo pregledi in preiskave.
APK blizu Slovenije
V letu 2020 se je bolezen pri divjih prašičih na novo pojavila v dveh evropskih državah (Nemčija, Srbija). Skupno je bilo v lanskem letu prijavljenih še enkrat več primerov kot v letu 2019. Poleg tega se je na Madžarskem bolezen razširila proti zahodu na eno novo regijo. Število primerov pri divjih prašičih se je v lanskem letu na Madžarskem potrojilo glede na leto 2019. V lanskem letu se je bolezen pri domačih prašičih na novo pojavila v Moldaviji in na Slovaškem, kjer se je močno razširila tudi pri divjih prašičih.
Sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi APK pri divjih prašičih
Z dnem uveljavitve sklepa se v Sloveniji začnejo izvajati nekateri ukrepi iz zakona:
- prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije;
- izvedba intenzivnega odstrela divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije divjih prašičev;
- prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih, do katerih imajo dostop divji prašiči;
- izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil in opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;
- ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči (prijava najdbe poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom izvedbe preiskav na APK).
Kaj če sumim, da imajo moji prašiči APK?
Če sumite, da imajo vaši domači prašiči ali divji prašiči prej navedene znake bolezni, morate to nujno prijaviti najbližji veterinarski organizaciji. Lovec, ki posumi na APK pri populaciji divjih prašičev pa mora o tem prav tako obvestiti UVHVVR (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin).
Kakšen vpliv ima APK na Slovenijo?
Zdravje drugih živali in ljudi ni ogroženo. Ogroženi so prašiči in gospodarstvo.
- virus povzroča pogine prašičev,
- gospodarske izgube kmetov zaradi omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom,
- gospodarske izgube za lovce,
- zaradi APK se populacije divjih prašičev znatno zmanjšajo ali celo izginejo,
- omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih okuženih območjih (vključno z zbiranjem trupel in trofej).
Najhujši izbruhi APK po svetu
- Vietnam: 19. februarja 2019 so oblasti v državi potrdile prvi primer okužbe prašiča z virusom. Od tistega dne so morali odstraniti več kot 5,5 milijona prašičev.
- Kitajska: Med avgustom 2018 (prvi primer) in septembrom so preventivno odstranili 38 tisoč prašičev. Kljub poskusom zajezitve so virus potrdile skoraj vse kitajske province. Odgovorni so v primerjavi z letom poprej zabeležili 40 milijonov prašičev manj.
- Nigerija: Po izbruhu virusa po letu 2016 so odstranili približno milijon prašičev. Kot primerjava vpliva bolezni na gospodarstvo, so prašičerejci v Nigeriji izgubili več kot 40 milijonov evrov, več kot 20 tisoč služb pa je pod vprašajem.
SEO urednik
