Gradbeni materiali

Sodobni izzivi glede energetske učinkovitosti, toplotne in zvočne izolativnosti, varnosti, trajnosti in v zadnjem obdobju vedno bolj človeku in okolju prijaznih gradientov so povzročili ne sluten razvoj na tem področju.

V preteklosti je za gradnjo človek uporabljal zgolj lokalno dosegljiva, naravna gradiva. S tehnološkim in družbenim razvojem so se temu prilagajali tudi gradienti – materiali, ki jih uporabljamo za gradnjo.

 

Tradicionalnim gradientom, kot so les, kamen, opeka in beton so se pridružili novejši, ko so plastika in različne kovine, predvsem aluminij. Na osnovi teh so se tehnološko razvile številne kombinacije le teh (steklene kovinske konstrukcije, les-aluminij, plastika-aluminij pid.).

 

Na temelju načela trajnosti in okoljskih zahtev so se izoblikovali standardi oz. metodologije vrednotenja gradbenih materialov, kako le ti pri pridobivanju, izdelavi, uporabi, ponovni uporabi ali po izteku funkcionalne vrednosti vplivajo na okolje. Tako poleg osnovnega standarda za gradnjo znaka CE, ki velja v EU, postajajo vedno pomembnejši metodološki kriteriji: C2C (Cradle to Cradle, od zibke do zibke); ogljični odtis (Carbon Footprint); in LCA (Life Cycle Assesment, življenjski cikel izdelka). Za vse materiale iz lesa velja evropska uredba EU 995/2010 o legalni sečnji in priporočila o trajnosti (certifikati FSC in PEFC).

 

Sodobna načela pri izbiri gradientov temeljno izpolnjuje tri kriterije:

  • naravno,
  • zdravo in
  • lokalno.

 

Naravno pomeni uporaba naravnih gradiv, ki jih pridobimo v naravi in praktično ne zahtevajo predelave. Gre za gradiva, ki jih najdemo v našem lokalnem okolju, in ki imajo tudi določeno tradicijo v tem okolju. Dobro poznavanje njihovih osnovnih lastnosti ter primerne izkušnje pri njihovi uporabi in ravnanju omogočajo izgradnjo sodobnih, človeku prijaznih in energetsko varčnih bivališč.

 

Naravna gradiva so v osnovi neobdelane naravne surovine: les, ilovica oz. zemlja in rastline (njihova vlakna), ki rastejo na polju (lan, konoplja, žitna slama in trstika), ki niso onesnažene z različnimi kemikalijami. Bistvo njihove zdravstvene neoporečnosti je v prepoznavanju njihovih temeljnih naravnih danosti:

  • Les – statična, bakteriološka in požarna varnost,
  • Trstika – odpornost proti vlagi,
  • Lan – odpornost proti plesni in škodljivcem,
  • Apno – vodoodpornost,
  • Ilovica – danost za reguliranje vlage (absorbcija toplote in oddajanje, kot pri lesu).

 

Pri tem je bistveno, da se te danosti, lastnosti naravnih gradiv ohranijo in brez posebnih tehnoloških modifikacij maksimalno izkoristijo pri gradnji.

 

Udobje, varnost in energetska učinkovitost so dodane vrednosti bivanju v bivališčih, zato morajo biti temu primerni gradienti – gradbeni materiali, trajni, vremensko obstojni, energetsko učinkoviti, enostavni za vzdrževanje in nego, predvsem pa človeku in okolju prijazni.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.