Kje v Ljubljani je najbolj vroče?

Dajmo si v teh zimskih in roko na srce ne preveč hladnih dneh v spomin priklicati vroče poletne dni, ko komaj čakamo, da se skrijemo v senco. V Ljubljani so avgusta letos izvedli anketo o vročih točkah – to so točke, s katerimi so meščani označili območja, kjer je po njihovem mnenju poleti prevroče.

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) pravijo, da se zavedajo podnebnih sprememb, zato že izvajajo številne ukrepe za njihovo blažitev. Med njimi je tudi sajenje dreves. Doslej so jih zasadili že več kot 40.000, samo letos pa več kot 700.

Spomladi so posadili nova drevesa tudi na Zbašnikovi ulici (Vir: MOL)
Spomladi so posadili nova drevesa tudi na Zbašnikovi ulici (Vir: MOL)

Najbolj vroče lokacije

Med lokacijami, ki so v raziskavi dobile največ glasov, so območje križišča Ajdovščina, med cestami Slovenska in Celovška, med večjimi območji pa soseska Župančičeva jama. Pri prostoRožu, kjer so pripravili anketo, so opazili, da so med vročimi točkami pogosto tudi avtobusna postajališča, med njimi pa izstopa postajališče Klinični center. Tudi sicer je območje UKC med tistimi, ki je prejelo največ glasov, kar pomeni, da sodi med bolj vroče točke. Za vse lokacije z največ glasovi je prostoRož pripravil predloge ukrepov za hlajenje, dodali pa so še križišče Vilharjeva – Železna cesta, ki se pregreva tudi zaradi bližine železnice.

Analiza prejetih odgovorov je pokazala, da se meščani zaradi vročine izogibajo nekaterim delom mesta, in da poleti uporabijo drugačne, tudi daljše poti od doma do službe. Poleg tega nekateri namesto kolesa ali hoje raje uporabljajo avtomobil, da se izognejo vročini. »Presenetilo nas je, koliko ljudi je opozorilo, da imajo drevesa na nekaterih ulicah premajhne krošnje, da bi dajala senco. Veliko je bilo zahtev po več drevesih, ki dajejo dobro senco,« opažajo na prostoRožu.

Številni ukrepi za blažitev posledic podnebnih sprememb

Ne glede na to, da v Ljubljani kar tri četrtine celotne površine prekrivajo zelene površine, kot so gozdovi, parkovne površine, travniki in vodne površine, na MOL-u pravijo, da si vseskozi prizadevajo za vzpostavljanje novih zelenih prostorov. Med drugim zasajajo drevesa in prenavljajo degradirana območja. Letos spomladi so zasadili 140 dreves, zaenkrat jih planirajo še okoli 600.

Ozelenitev avtobusnih nadstrešnic

Vroče točke so po mnenju anketirancev tudi avtobusna postajališča. V Ljubljani so tako že letos začeli z ozelenitvijo nadstrešnic z medovitimi rastlinami, ki ne le nudijo pašo čebelam, ampak tudi hladijo neposredno okolico. Z ozelenjevanjem nadstrešnic bodo nadaljevali tudi v prihodnje, preučujejo pa tudi možnost postavitve dodatnih senčnic na lokacijah, kjer se zadržuje večje število ljudi.

Jeseni so ozelenili prve avtobusne nadstrešnice (Vir: MOL)
Jeseni so ozelenili prve avtobusne nadstrešnice (Vir: MOL)

Za ohlajanje mesta so pomembne tudi vodne površine, naravne in grajene v obliki fontan in pitnikov. Danes jih stoji že 44 pitnikih, ki so razporejeni po celem mestu, na Prešernovem trgu je postavljena instalacija s pršilnikom vode, ob nabrežju Save pa so urejene tudi rekreativne in sprostitvene površine, prav tako ob Ljubljanici.

Podnebne spremembe kot izziv razvoja

Na MOL zatrjujejo, da se zavedajo podnebnih sprememb in izzivov, ki jih te prinašajo, tako v obliki ekstremnih vremenskih pojavov kot tudi v obliki pregrevanja mesta. Zavedajo se tudi pomena ustreznega prostorskega načrtovanja (novogradnje, sanacije), ki mora vključevati celostne in dolgoročne premisleke v zvezi z izzivi podnebnih sprememb. »Zato smo si že v Trajnostni urbani strategiji, sprejeti leta 2014, zadali cilj, da bo Ljubljana ogljično nevtralna do leta 2050. V pripravi pa je nova vizija mesta Vizija Ljubljane 2045, ki prepoznava podnebne spremembe kot temeljni izziv prihodnjega razvoja,« dodajajo.

VIRMOL
Prejšnji članekCene zemeljskega plina nižje, cene električne energije pa višje
Naslednji članekZa izboljšanje zraka v Zasavju več kot milijon evrov

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.