Prosojni paneli namesto oken? Zakaj pa ne.

office, architecture, glass items
Simbolična fotografija. Photo by ArtisticOperations on Pixabay

Prosojni solarni paneli zvenijo skorajda kot pravljica. Imajo namreč ves potencial, da mesta iz potrošnikov energije spremenijo v ene večjih proizvajalcev energije. Nižji ogljični odtis mest bi prinesel koristi za okolje in pomagal ohranjati planet.

Prosojne električne panele bi bilo mogoče uporabiti namesto oken pisarn, v domovih, celo za zasteklitev avtomobilov ali namestitev na strehe avtomobilov, pa tudi za ekrane mobilnih telefonov.

Kaj je transparentni solarni panel?

Gre za posebno tehnologijo, ki zbira svetlobno energijo preko prosojne steklene površine, ne glede na kot, to pa potem pretvarja v električno energijo. Prosojni paneli akumulirajo določen spekter UV in infrardeče svetlobe, ki očem ni vidna, in jo pretvarja v energijo, ki jo je mogoče koristiti za napajanje elektronskkih naprav. Fotovoltaično steklo je izdelano z različnimi stopnami prosojnosti, tako da je mogoče skozenj videti in ga uporabiti namesto klasične zasteklitve.

Že leta 2014 so raziskovalci na Michigan State University (MSU) razvili popolnoma prozoren sončni koncentrator, ki bi lahko skoraj vsako stekleno ploščo ali okno spremenil v fotonapetostno celico. Do leta 2020 je razvoj pripeljal tako daleč, da je zagotovljena 100-odstotna vidljivost skozi panel. S tem smo še korak bližje cilju trajnostne prihodnosti, ki ni odvisna od omrežja industrije fosilnih goriv.

Kakšne so prednosti?

Steklo se dandanes uporablja tako za ekrane elektronskih naprav kot za zasteklitve objektov, vozil, gradnjo nebotičnikov … Raziskave so pokazale, da je samo v Združenih državah Amerike 5 do 7 milijard kvadratnih metrov steklenih površin. Če bi le delež teh predstavljali stekleni prosojni solarni paneli, bi zagotavljali ogromen delež potrebne električne energije.

Ponekod po svetu se transparentne solarne celice že uporabljajo. V Kopenhagnu, recimo, zasnova mednarodne šole predvideva kar 1200 barvnih, a prosojnih solarnih panelov, ki bi proizvedli kar 200 MWh energije letno, kar je več kot polovica vse energije, ki bi jo omenjena stavba v enem letu porabila.

Izzivi

Izzivi, s katerimi se inženirji trenutno ukvarjajo, je, kako povečati učinkovitost prosojnih solarnih panelov, saj se z večanjem prosojnosti manjša učinkovitost. Zaenktrat torej ni pričakovati, da bi povsem prosojni paneli lahko povsem nadomestili klasične panele, so pa lahko koristna dopolnitev in pomemben korak k bolj zeleni prihodnosti.

Urednica portala MojPrihranek.si

Prejšnji članekElektrični terenec Kia EV9 je napovedal svoj prihod
Naslednji članekGostilna Ott več kot pol stoletja nudi odlično hrano

Urednica portala MojPrihranek.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.