Rimljani so bili vrhunski inženirji, izredno napredni v razvoju talnega gretja, akvaduktov in uporabi betona kot gradbenega materiala. Nova odkritja razkrivajo, da so bili obenem tudi mojstri recikliranja svojih odpadkov.
Raziskovalci Pompejev, mesta, ki je bilo zasuto z vulkanskim prahom Vezuva leta 79, so odkrili, da so bile ogromne količine odpadkov odvržene zunaj mestnih vrat in čakale, da se jih ponovno uporabi.
Profesorica Allison Emmerson, ki je del večje skupine raziskovalcev Pompejev, je dejala, da so odpadki odvrženi po skoraj celotni zunanji steni severnega dela mesta, pa tudi na drugih krajih. Nekateri kupi so bili visoki tudi več metrov in so vključevali keramiko in omet, kar bi lahko ponovno uporabili kot gradbeni material.
Odpadki ali material za reciklažo?
Za te kupe so sprva mislili, da so bili oblikovani med potresom, ki ga je mesto doživelo 17 let pred izbruhom vulkana. Večina kupov je bila odkritih sredi dvajsetega stoletja, nekatere pa še vedno odkrivajo. Znanstvena analiza je zdaj odkrila povezavo med nekaterimi odpadki, ki so bili ponovno uporabljeni v gradnji.
Emmersonova je raziskovala, kako je bilo to antično mesto zgrajeno. »Odkrili smo, da so bili deli mesta zgrajeni iz smeti. Kupi zunaj mestnih sten niso bili materiali, ki so bili odvrženi z namenom, da se jih znebijo. Zunaj so bili zato, da se zberejo in nato ponovno uporabijo znotraj mestnega obzidja.«
Mesto, zamrznejo v čas
Pompeji so bili mesto elegantnih vil in javnih stavb, trgov, umetniških trgovin, tavern, javnih hiš in kopališč. Prav tako se je ponašalo z amfiteatrov, ki je gostilo gladiatorske igre za občinstva, velika do 20 000 ljudi.
Ko je vulkanski prah padel na mesto in ga ovil v temo, je vsaj 2000 ljudi umrlo. Leta 1748 je skupina raziskovalcev odkrila skoraj popolno ohranjeno mesto pod trdno preprogo pepela in plovca. Kasnejši arheologi so odkrili celo ohranjeno štruco kruha. Pompeji zdaj spadajo na Unescov seznam svetovne dediščine in v normalnih časih jih obišče več kot 2,5 milijona ljudi.
Vzorci zemlje odkrili nekaj presenetljivega
Emmersonova in njeni kolegi so uporabili vzorce zemlje, da bi odkrili pot smeti po mestu. »Smeti v latrinah so za sabo pustile bogato, organsko zemljo. Smeti, ki so se čez čas nabrale na ulicah ali kupih zunaj mest, pa so za sabo pustile precej bolj peščeno zemljo. Ta razlika nam kaže, da so bili določeni kupi smeti zbrani z namenom recikliranja.«
Sprva so mislili, da so ti kupi smeti nastali med potresom in so jih odmaknili iz mesta. Kasneje se je izkazalo, da temu ni tako, saj so zunaj mesta že nastajale soseske – zakaj bi jih uporabljali tudi za smetišča? Moderen pristop k odstranjevanju odpadkov se osredotoča na odstranjevanje odpadkov. Večinoma nas ne zanima, kaj se zgodi s smetmi, samo da jih nekdo odpelje proč. V Pompejih so bili prioritete popolnoma drugačne, smeti so zbrali in jih nato ponovno uporabili.
Smeti kot del naših življenj
Prebivalci Pompejev so živeli veliko bližje svojim smetem, kot bi se nam zdelo sprejemljivo. Tega niso počeli zato, ker je mestu manjkala infrastruktura in se niso želeli ukvarjati s smetmi, pač pa je bil njihov sistem urbanega vodenja organiziran okoli različnih principov.
»To bistvo je pomembno za moderno krizo s smetmi. Države, ki najbolj učinkovito upravljajo s smetmi, so pričele uporabljati verzijo tega antičnega modela, kjer poudarek dajejo komodifikaciji, ne pa zgolj preprosti odstranitvi smeti.«
Novinar
