Oceansko dno naj bi bilo pokrito z več kot 14 milijoni ton plastičnih odpadkov

Vsaj 14 milijonov ton plastičnih kosov, manjših od premera 5 mm, naj bi se nahajalo na dnu svetovnih oceanov, kaže nova raziskava. Podatki oceanskih sedimentov, najdenih celo na globini do 3 km, kažejo, da naj bi bilo dno oceanov prekrito s 30-kratno količino plastike, ki plava na površju.

Vzorci iz odročnih krajev

Avstralska vladna znanstvena agencija CSIRO je zbrala in analizirala podatke iz oceanskih tal, ki so bili zbrani na 6 odročnih lokacijah približno 300 km proč od južne obale Avstralije. Raziskovalci so preučili 51 vzorcev in ugotovili, da je gram sedimentov vseboval povprečno 1,26 kosov mikroplastike.

Dr. Denise Hardesty, glavna raziskovalka v CSIRO in soavtorica raziskave, objavljene v Frontiers in Marine Science, je dejala, da najdba mikroplastike na tako odročnih krajih in v takih globinah kaže na vseprisotnost plastike, ne glede na to, kje se nahajamo.

Ptič poleg množice plastičnih odpadkov, predvsem ribiških vrvi

Zaradi tega bi se morali zamisliti in premisliti o vplivu naših potrošniških navad na kraje, ki se zdijo odročni in neokrnjeni. »Zagotoviti moramo, da oceani ne postanejo ogromen smetnjak. To je dovoljšen dokaz, da moramo to ustaviti pri samem viru.«

Premislimo o svojih potrošniških navadah

Hardesty pravi, da ne moremo ugotoviti, kako stari so ti kosi plastike in del česa so bili. Oblika kosov pod mikroskopom namigujejo na potrošne izdelke. Raziskovalci so na podlagi ugotovitev lahko zaključili, da se na dnu svetovnih oceanov nahaja 14,4 milijonov ton mikroplastike.

To se sicer zdi kot velika številka, a dr. Hardesty pravi, da je dejansko majhna v primerjavi s količino plastike, ki verjetno vsako leto konča v oceanih. V članku so avtorji zapisali, da težo mikroplastike na oceanskih tleh ocenjujejo na kar 34 do 57-kratno tiste, ki plava na površju.

Ker je količina plastike na dnu oceanov kljub ogromni številki relativno majhna v primerjavi s količino proizvedene plastike, to kaže, da oceansko dno ni glavni kraj, kjer plastika konča. Dr Hardesty meni, da se večina plastike nabira na obalah.

Želva, ki ima za nogo zataknjeno plastično vrečko

Raziskave nam že razkrivajo vpliv plastike na oceanska živa bitja. Večji kosi se lahko zataknejo za živali, medtem ko manjše lahko pojejo različna bitja, od planktona do kitov. Voditelji več kot 70 držav so septembra podpisali prostovoljno obvezo, ki je vsebovala cilj ustaviti vnos plastike v oceane do leta 2050. Večje države, ki niso podpisale te obveze, so ZDA, Brazilija, Kitajska, Rusija, Indija in Avstralija.

VIRThe Guardian
Prejšnji članekŠtevilo naravnih katastrof se je, zaradi podnebnega segrevanja, od leta 2000 podvojilo
Naslednji članekRevolucija zelenih domov v Yorku

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.