Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

17.08.2015      6:25
|
Energetika Balkana

Balkan: Eden od temnejših delov Evrope

  • A- A+

Vir: europeday.amVir: europeday.am

Na t.i. zemljevidih svetlobnega onesnaževanja, nočnih satelitskih posnetkih evropske celine, je Balkan eno od temnih območij poleg težko dostopnih skrajnih severnih predelov Skandinavije in širokih prostranstev evropske Rusije.

Tema je, razen kadar gre za pozitiven primer zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja, kazalnik relativno skromne porabe energije. Poleg nerazvitosti območij k manjši porabi bistveno prispevajo procesi tranzicije, deindustrializacija in dramatično odseljevanje, ki je države v regiji (bivša Jugoslavija, Romunija, Bolgarija in Albanija) stala šokantnih 12% predtranzicijske populacije oziroma (po skromnih ocenah) več kot sedem milijonov prebivalcev.

Čeprav so nekatere države, kot sta Slovenija in Hrvaška, po porabi energije na prebivalca nekoliko bližje zahodnemu delu sveta, pa Albanija, Romunija in Makedonija po pisanju portala Bilten.org bolj spominjajo na t.i. države tretjega sveta. A ne glede na razlike znotraj regije, pomen energetike na Balkanu daleč presega pomen potrošniške porabe. Poleg velikih neizčrpanih nahajališč lignita, po katerih je znana regija, starih naftnih in plinskih polj v Romuniji in Albaniji, so posebno zanimanje v zadnjih letih povzročili novi, t.i. nekonvencionalni viri, večje kot naftna in plinska nahajališča na morju ali v kamninah skrilavca. Položaj Balkana kot pomembnega potencialnega vira energije za druge države je pomenil stopnjevanje geopolitičnih napetosti, ki s samo regijo nimajo veliko opraviti.

Od poslabšanja odnosov med Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo, zahodne sile dajejo večji poudarek na t.i. energetsko neodvisnost in glasno vztrajajo pri iskanju energetskih virov, ki ne bi bili odvisni od odnosov z vzhodnim konkurentom. Številni energetski projekti v regiji, med njimi tudi načrtovani terminal za utekočinjeni ameriški plin iz skrilavca, so sestavni del teh prizadevanj. Medtem ko se vsi napovedani (in še nerealizirani) projekti predstavljajo kot velika razvojna priložnost, so obenem velik izziv za države v regiji, najbolj pa v smislu varovanja okolja in zdravja ljudi.

Glede načrtovanih novih termoelektrarn institucije EU nimajo nobenih pomislekov s podpiranjem projektov, ki bi jih znotraj starejših članic unije zaradi okoljskih nevarnosti ustavili. Toda poleg teh pomislekov, razvoj balkanskih energentov za izvoz v razvite države odpira številne druge težave, od pritiskov k privatizaciji obstoječe infrastrukture prek povečanja cen in zmanjšanja razpoložljivosti energije za lokalno prebivalstvo, ki sta posledici izvozne usmerjenosti do širjenja strukture dolgoročne gospodarske odvisnosti regije.




Povezave:Croenergo.eu

Prijavi napako v članku




KOMENTIRAJ
facebook_connect.gif Prijava Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!



KOMENTARJI

Za to novico še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!
X




ANKETA
Arhiv anket

Nameravate v bližnji prihodnosti zamenjati vir ogrevanja?





Preberi več in komentiraj
ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Hidrodinamična ultrazvočna obdelava vode z ma... 1
karolinar14  |  zanima me ,če imate tako aparaturo za ce...
Petrol sončna elektrarna z odličnimi pogoji f... 1
andrej78  |  Sploh mi niso poslali ponudbe. Mogoče za...
Hišo natisnili v zgolj 14 urah 2
jozafat44  |  napredek v gradnji
Hišo natisnili v zgolj 14 urah 2
sikec1940  |  To ni podobno hiši, še silosu ne.
Kaj moramo vedeti pred nakupom klimatske napr... 1
Ikos Sp   |  Hvala za tale izračun za oceno kapacitet...
MOJPRIHRANEK KANAL

e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših novic na e-mail
Potrdi
100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!



V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.
Prijava na www.mojprihranek.si
Vpišite prijavne podatke:


Ste pozabili geslo?

fb_prijava Ste že uporabnik facebooka-a?
Vpišite se z enostavnim klikom na ikono -›

Registracija

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK